Observatorij Vera Rubin, ki je postavljen v Čilu na vrhu Cerro Pachona, kjer je nočno nebo še posebej jasno in brez svetlobnega onesnaženja, sta financirala ameriška Nacionalna fundacija za znanost (NSF) in ameriško ministrstvo za energijo.
Ima glavno zrcalo s premerom 8,4 metra in digitalni senzor s kar 3,2 gigapiksli ločljivosti. Zgolj ta digitalna kamera tehta 2800 kilogramov in je velika kot konkretnejši avtomobil.
Še posebej kompleksna je bila izdelava glavnega zrcala, ki je trajala kar sedem let in se je začela že leta 2008. Za razliko od večine drugih teleskopov Vera Rubin ni namenjen čim boljšemu opazovanju določenih nebesnih teles, ampak sistematičnemu snemanju celotnega neba.
Gradnja teleskopa se je soočala s številnimi preprekami in zamudami, tudi zaradi epidemije koronavirusa. Večino komponent je bilo izdelanih v ZDA, nato pa jih je bilo treba prepeljati več kot 6000 kilometrov daleč in na enega najbolj odročnih krajev na svetu. Poleg tega se teleskop nahaja na 2672 metrov nadmorske višine, kar je višina našega Mangarta. Prve testne posnetke so astronomi posneli oktobra lani, čemur je sledilo večmesečno testiranje in umerjanje naprav.
Lovec na asteroide
Observatorij, ki so ga gradili dve desetletji, bo še letos začel svoj glavni projekt – pregled vesolja in časa (Legacy Survey of Space and Time – LSST). V okviru tega bo deset let vsak dan izvajal zelo natančne sistematične preglede celotnega nočnega neba.
Največja prednost teleskopa Vera Rubin je, da lahko zelo hitro opravi natančen posnetek zelo velikega deleža neba. To je astronomom omogočilo, da so v le nekaj dneh odkrili kar 2.104 novih asteroidov.
Trenutno nam je v našem Osončju znanih približno milijon asteroidov. Astronomi pričakujejo, da bodo s pomočjo novega teleskopa to številko dvignili na pet milijonov.
»To je petkrat več, kot so jih odkrili vsi astronomi na svetu v zadnjih 200 letih, odkar smo odkrili prvega,« je dejal Željko Ivezić, namestnik direktorja in glavni znanstvenik projekta LSST. »Dvestoletno delo lahko presežemo v samo nekaj letih.«
Po navedbah spletne strani observatorija bo teleskop "deset let zajemal podrobne posnetke neba južne poloble, vsakih nekaj noči pokrila celotno nebo in ustvarila izjemno širok, visoko ločljiv časovno-zaporedni zapis – največji astronomski film vseh časov."
To je še posebno pomembno za odkrivanje tistih asteroidov, ki bi lahko v prihodnosti trčili na zemljo. Pri teh je namreč pomembno natančno določiti njihovo gibanje oziroma obrito. V nasprotju z filmi, asteroid, ki bi trčil na Zemljo ne bi priletel kot topovska krogla direktno na naš planet. Nevarnost predstavijo asteroidi, katerih orbita se križa z Zemljino, kar pomeni, da so to telesa, ki se občasno približajo našemu planetu. Če natančno poznamo njihovo hitrost, lahko ugotovimo, ali bodo v katerem izmed teh srečanj trčili.
Orbito asteroidov lahko določimo, če imamo več posnetkov v daljšem časovnem obdobju. Danes astronomi ob odkritju Zemlji bližanega asteroida poskušajo ugotoviti, če se je kdaj pojavil že na kakšnih starejših posnetkih. Velikokrat se namreč izkaže, da so ga po naključju ujeli v ozadju kakšnega posnetka, narejenega v okviru drugih opazovanj. Če najdejo dovolj starih posnetkih, lahko astronomi določijo orbito asteroida in predvidijo njegovo gibanje, s tem pa ugotovijo, ali bi lahko kdaj v prihodnosti trčil na Zemljo.
Observatorij Vera Rubin bo to iskanje precej olajšal, saj bo ustvaril ogromno bazo posnetkov celotnega neba, ki se bo tekom let obnavljala.
Posnetki meglic, v katerih se rojevajo zvezde
Med prvimi objavljenimi posnetki je bila sestavljena fotografija meglice Trifid in lagunske meglice. Gre za meglice, kjer s zgoščevanjem vodika nastajajo nove zvezde. Obe meglici, ki sta tako imenovani "zvezdni porodnišnici", sta znotraj naše Rimske ceste, vendar sta oddaljeni več tisoč svetlobnih let.
Jata galaksij
Jata Devica je skupina vsaj 1300 galaksij, morda pa jih je tudi dvakrat toliko, in je oddaljena približno 54 milijonov svetlobnih let. Na teh dih jemajočih posnetkih iz observatorija Rubin vidimo interakcije med elementi jate, pa tudi nešteto galaksij, ki se nahajajo daleč onkraj te obsežne skupine. V vsaki galaksiji se nahaja v povprečju 100 milijonov milijonov zvezd, od katerih ima večina tudi svoje planete.
