Pri nas raste več kot 3500 rastlinskih vrst, ljudje pa so jih v prehrani ali pa za lajšanje najrazličnejših zdravstvenih tegob v preteklosti menda uporabljali vsaj šeststo. Danes je nabor uporabnih divjih rastlin precej ožji, kot so ga imele generacije pred nami. Zakaj je prišlo do tega, da je nekoč pester svet užitne in zdravile flore začel izginjati z naših jedilnikov in iz domačih lekarn?
Velik upad uporabe divjih rastlin v vsakdanjem življenju se je zgodil z začetkom uporabe mehanizacije v kmetijstvu, drugi tak prelom pa je bil po drugi svetovni vojni, ko so k nam začela prihajati najrazličnejša zelišča od drugod. Danes, ko imamo obilje vsega, pa se to še dodatno izgublja. Je bilo pa teh rastlin v uporabi v preteklosti še bistveno več kot šeststo. Lahko bi rekla, da je polovica vseh rastlinskih vrst pri nas pogojno užitnih. Celo jesenski podlesek na primer, edina rastlina pri nas, v zvezi s katero so v zadnjih dvajsetih letih poročali o smrtnih zastrupitvah, je zdravilen, če ga uporabimo v pravilnih koncentracijah. Ne moremo reči, da je meja med užitnostjo, zdravilnostjo in strupenostjo črno-bela. Vedno moramo pri uporabi zdravilnih rastlin govoriti o odmerjanju, koncentraciji, količini pa tudi osebni potrebi.
