Približno 30 stopinj Celzija, ki smo jih še 20. septembra sredi dneva ponekod izmerili pri nas, je hitro pozabljenih, potem ko je v nedeljo dele države zajelo prvo obilnejše sneženje. Za 860.000 gospodinjstev se začenja ogrevalna sezona in s tem povezani stroški. Večjih pretresov na trgu energentov letos ni pričakovati, pravijo v energetskih podjetjih. Tako tudi vlada ne načrtuje ukrepov za uravnavanje cen zemeljskega plina ali elektrike kot pomoč gospodinjstvom v kurilni sezoni.
V večjih slovenskih mestih sistem daljinskega ogrevanja deluje vse leto, ker zagotavljajo toplo vodo za uporabnike. Tako se lahko v stanovanjskih blokih uporabniki – ali skupnost stanovalcev ali v dogovoru z upravnikom – odločijo o začetku in koncu ogrevalne sezone. Lastniki samostojnih stanovanjskih objektov pa to lahko storijo pri vzdrževalcu toplotne postaje. V Energetiki Ljubljana, ki ogreva približno polovico stanovanj v mestni občini, to je 61.000, so radiatorji že topli. Toplejše pa bodo tudi položnice, 1. oktobra so ceno toplote na vročevodu dvignili za 9,4 odstotka. Za dvosobno stanovanje bo letni strošek višji za približno 57 evrov, je pojasnil direktor Energetike Ljubljana Samo Lozej. Na mesec to pomeni v povprečju 4,75 evra, odvisno od porabe. »Ukrep ni popularen, a potreben, saj z obstoječo ceno nismo pokrivali stroškov,« pravi Lozej. Pojasnil je, da variabilni del cene dvigujejo s 75,89 evra na 86,78 evra (brez DDV) na megavatno uro. Lozej dodaja, da je cena ogrevanja v Ljubljani še vedno med najnižjimi v Sloveniji. V načrtih Energetike Ljubljana je nadaljnje zmanjšanje kurjenja premoga na račun plinsko-parne enote in kotla za biomaso, napovedujejo pa tudi gradnjo sežigalnice odpadkov.
Maribor za zdaj brez dviga cen
V Mariboru so daljinsko ogrevanje začeli minuli teden. Na omrežje je priključenih več kot 14.000 stanovanj in 380 poslovnih prostorov. V novejših stavbah imajo uporabniki možnost, da ogrevanje prilagajajo tudi sami. V Energetiki Maribor so napovedali, da bo začetek letošnje kurilne sezone minil brez bistvenih sprememb cen daljinskega ogrevanja. Končno odločitev o cenah pa bodo sprejeli, ko bo znana referenčna cena električne energije, predvidoma konec novembra. V pretekli kurilni sezoni je cena daljinskega ogrevanja znašala 97,59 evra na megavatno uro brez DDV oziroma 119,06 evra z DDV. Letos se v Mariboru ogrevajo s kombinacijo treh virov: zemeljski plin, soproizvodnja elektrike (tudi s pomočjo toplotnih črpalk) in po novem tudi lesni sekanci, odkar so v sistem vključili kotel na biomaso.
Po podatkih agencije za energijo, ki spremlja povprečne maloprodajne cene toplote večjih distribucijskih sistemov toplote v Sloveniji, je povprečna maloprodajna cena toplote za ogrevanje stanovanjskih prostorov in pripravo sanitarne tople vode septembra znašala 148,51 evra na megavatno uro in je 5,3 odstotka nižja kot v enakem obdobju lani. Najnižja povprečna cena je veljala v Velenju (125,48 evra na megavatno uro).
Najdražje pa se po podatkih agencije za energijo ogrevajo na Ravnah na Koroškem (v povprečju 268,65 evra na megavatno uro). Ta podatek agencije je razburil prebivalce na Ravnah. Župan Tomaž Rožen je poudaril, da občina ne odloča o cenah, a se trudijo, da bi bile nižje: »Zlasti, ker je cena plina na trgih zdaj nižja kot v preteklosti.« Pravi, da so že septembra poslali pisni protest agenciji, saj se z njenim izračunom ne strinjajo. Zatrdili so, da so dejanski stroški po njihovih podatkih nižji, saj gre v stanovanjih v mestu tudi za nižjo priključno moč in nižjo porabo od povprečja v Sloveniji. Po izračunih občine tako povprečni uporabnik na Ravnah z ogrevano površino 50 kvadratnih metrov in priključno močjo 3,4 kilovata, ki porabi letno 3,6 megavatne ure, letno plača 884 evrov. To je manj, kot računa agencija za energijo, a po prepričanju župana še vedno preveč. Petrol Energetiko so zato pozvali, naj zagotovi konkurenčne cene in jih zniža glede na nižjo ceno plina.
Cene drv in peletov podobne kot spomladi
Najpogostejši vir ogrevanja v Sloveniji so še vedno lesna goriva: drva, peleti in sekanci. »Na slovenskem podeželju gotovo 40 odstotkov gospodinjstvev ali še več uporablja predvsem drva, ki jih lastniki gozdov večinoma pripravljajo v svojem gozdu. V večjih naseljih pa se na lesna goriva ogreva približno 20 odstotkov gospodinjstev,« pravi Nike Krajnc, direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS). V povprečju je po njihovih izračunih raba lesnih goriv med 30 in 40 odstotkov.
Cene lesnih goriv so se v času energetske krize leta 2022 tako povišale, da se še niso spustile na ravni pred krizo. »Zato tudi ne opažamo izrazite razlike v ceni lesnih goriv izven kurilne sezone in med kurilno sezono,« pravi Nike Krajnc. Na GIS dvakrat na leto zbirajo podatke o cenah lesnih goriv, sveže podatke bodo imeli konec oktobra. Po prvih opažanjih pa so ostale približno na ravni spomladanskih cen. Maja je cena peletov v 15-kilogramskih vrečah znašala 326 evrov za tono, kar je skoraj za desetino manj kot leto prej. Podobne cene oglašujejo domači proizvajalci tudi v zadnjih dneh. Za tono suhih drv je bilo treba odšteti v povprečju 237 evrov.
Za zdaj ni pričakovati dvigov cen, ponudbe na trgu je dovolj. »Če pa bodo nizke temperature vladale daljši čas, se v drugem delu zime utegnejo cene zviševati. Marsikoga takrat začne skrbeti, da morda zaloga lesnih goriv ne bo dovolj, povpraševanje se poveča in s tem tudi cena,« opiše Nike Krajnc. Vsekakor je manj tvegano kupiti drva ali pelete ob koncu kurilne sezone kot med sezono. »Ugotavljamo, da je tudi cenovno najboljša in okolju prijazna odločitev za pelete slovenskih proizvajalcev,« pravi direktorica.
Leseni zabojčki, iverke in časopisi ne sodijo v peč
Izpusti pri kurjenju lesnih goriv v gospodinjstvih pozimi najbolj obremenjujejo zrak v Sloveniji, najbolj problematične so predvsem ravni delcev PM10 in PM2,5 ter benzo(a)pirena, opozarjajo na agenciji za okolje. Redno vzdrževanje in čiščenje kurilne naprave ter izbira ustreznega goriva so osnovna pravila, s katerimi sami poskrbimo za zmanjšanje izpustov, boljši izkoristek goriva in manjšo verjetnost za nastanek požara.
V peč sodi le zračni les s suho vlažno vlažnostjo pod 20 odstotkov. »V napravah je dovoljeno uporabljati le naraven les v vseh oblikah, kot so drva, žagovina, kosi, odrezki, lubje, storži in lesne ostanke, brikete ali pa pelete iz naravnega lesa. Ne smemo pa uporabljati lesene embalaže, kot so zaboji za zelenjavo ali sadje, lesenih odpadkov, lakiranega ali barvanega lesa, stavbnega ali drugega pohištva, ivernih ploščic, časopisnega papirja in kartona, plastike, tekstila in pa drugih gospodinjskih odpadkov,« je nanizala Tanja Bolte, generalna direktorica direktorata za okolje na ministrstvu za energijo. V gospodinjstvih, ki uporabljajo naprave na plin ali trda goriva, pa si je priporočljivo priskrbeti detektor ogljikovega monoksida.
Med dražjimi načini ogrevanja je trenutno kurilno olje, ki ga v Sloveniji uporablja približno 12 odstotkov gospodinjstev. Cene kurilnega olja so pri nas regulirane, za liter je trenutno treba odšteti 1,091 evra za liter. Za 1000-litrski rezervoar to pomeni 1091 evrov. Če ne bi regulirali cen kurilnega olja, bi bilo za poln rezervoar treba prišteti še kakšen stotak več.
