Tragična zgodba Titanika, tega orjaškega parnika, ki se je na svoji prvi plovbi aprila 1912 potopil v ledenih vodah severnega Atlantika, je zaznamovala zgodovino pomorstva. Izguba približno 1500 življenj zaradi trka z ledeno goro ostaja v zgodovinskem spominu. Manj pa je znana zgodba o nenavadnem tovoru izjemne vrednosti, ki se je potopil z njo.
Medtem ko si prizorišče potopa pogosto predstavljamo razmetanega z zakladi v zlatu, diamantih in umetniških delih, ki naj bi bili varno spravljeni v ladijskem podpalubju, je bil najbolj dragocen tovor, ki ga je ladja čez Atlantik prevažala proti New Yorku, precej drugačen in razkriva presenetljiv vpogled v modne smernice in gospodarske tokove tistega časa.
Cenjeni tovor
Ko je Titanik 10. aprila 1912 izplul iz Southamptona z načrtovanim prihodom v New York sedem dni pozneje, ni prevažal samo bogatih potnikov in luksuznih dobrin. Med raznolikim tovorom, namenjenim živahnemu ameriškemu trgu, je bilo tudi 40 zabojev eksotičnega ptičjega perja. Danes se zdi nenavadno, da je bilo to perje v začetku 20. stoletja tako izjemno iskano in visoko cenjeno.
Vrednost tega perja je bila astronomska, saj je bilo leta 1912 zavarovano za kar dva milijona dolarjev, kar bi danes znašalo približno 60 milijonov evrov. Ta znesek je bistveno presegal zavarovalno vsoto za mnoge druge predmete na ladji in postavlja perje na vrh seznama najvrednejšega komercialnega tovora, ki se je potopil s Titanikom.
Namen tega perja leži v modni industriji, natančneje v klobučarstvu, katerega svetovna prestolnica je na prelomu stoletja postal New York. Ročno izdelani, po naročilu narejeni klobuki, okrašeni z bogatim in barvitim ptičjim perjem, so bili nepogrešljiv modni dodatek in jasen znak družbenega statusa med premožnimi ženskami. Bolj eksotično in razkošno je bilo perje, višja je bila vrednost klobuka in s tem prestiž njegove lastnice.
Temna plat
Industrija perja pa je imela temno plat. Naraslo povpraševanje po okrasnem perju je poganjalo obsežen in pogosto brutalen lov na ptice po vsem svetu. Za modne klobuke so uporabljali perje najrazličnejših vrst, od čapelj in nojev do številnih tropskih ptic. Titanik je tako s seboj na dno Atlantika ponesel tudi del te globalne trgovine, ki je imela uničujoče posledice za populacije ptic.
Zgodovinski zapisi in poročila razkrivajo, da je neusmiljen lov zaradi perja pripomogel k izginotju celih ptičjih vrst. Eden najbolj znanih primerov je karolinska papiga (Conuropsis carolinensis), edinstvena severnoameriška vrsta, ki je izumrla v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, v veliki meri prav zaradi lova na njeno pisano perje, ki je krasilo ženske klobuke. Čeprav ni neposrednih dokazov, da je Titanik prevažal perje te specifične vrste, je ladja nosila perje mnogih drugih ptic, ki so bile tarča te pogubne modne muhe.
