Prvič v zgodovini ima Mestna občina Ljubljana uradno več kot 300.000 prebivalcev. S tem se je pridružila srednje velikim evropskim mestom, kot so denimo avstrijski Gradec, poljske Katowice ali Wroclav, švedsko mesto Malmö, kjer se je lani odvijalo tekmovanje za Pesem Evrovizije … Da zna Ljubljana letos preseči magično mejo 300.000 prebivalcev, so v okviru projekta Zlati kamen napovedali že leta 2016 in zelo natančno zadeli.
Demograf in upokojeni profesor ljubljanske ekonomske fakultete dr. Janez Malačič meni, da je letošnji mejnik zanimiv sam po sebi, saj je preseganje številk vedno privlačna informacija, ne moremo pa reči, da se je v ozadju tega mejnika dogajalo kaj pretresljivega. V življenju in zgodovini glavnega mesta je to povsem naraven in pričakovan dogodek. Sodeč po izkušnjah večjih mest doma in po svetu je prepričan, da je tudi v Ljubljani sama rodnost pri povečanju števila prebivalstva odigrala manjšo vlogo. »Pri rasti mest večjo vlogo igra priseljevanje, rodnost je v njih marsikje celo nižja od siceršnje rodnosti v državi. Ekstremne primere imamo v velikih mestih vzhodne Azije, kjer je rodnost že krepko pod enim otrokom na žensko v rodni dobi. Mi takih ekstremov sicer nimamo, vseeno pa imamo v Osrednjeslovenski regiji najnižjo stopnjo rodnosti med vsemi regijami. Zakaj? Zato ker je življenje v mestih drago, težko je priti do stanovanja in zato se pari tudi odločajo za manj otrok. Na povečevanje števila prebivalstva torej vpliva drug element, to je privlačnost mesta za priseljevanje, in to predvsem na račun ekonomskih priložnosti,« ugotavlja demograf.
Ljubljani lahko očitamo centralizem
Ali torej to pomeni, da je povečevanje števila prebivalcev Ljubljane slaba novica za manjše kraje, ki se zaradi tega praznijo? »Temu bi težko pritrdil,« pravi in pojasni, da bi bilo slabo, če bi se Ljubljana polnila na račun drugih srednje velikih mest, kar pa se zaenkrat še ne dogaja. Ljudje so se zaradi dragih in nedostopnih stanovanj v Ljubljani pripravljeni v službo v prestolnico vsak dan voziti tudi po 100 in več kilometrov. To po eni strani priča o tem, da Slovenci nismo pretirano mobilen narod, po drugi strani pa to zagotavlja obstoj tudi manjših krajev in naselij po Sloveniji. Kljub vsemu je Malačič kritičen do preveč centralističnega razvoja Slovenije. »Slovenija se zelo centralizira. Očitki Ljubljani, da postaja centralistično mesto, so pogosto na mestu. Medtem pa cela vrsta razlogov govori v prid policentričnemu razvoju, ki smo ga nekoč v preteklosti že izvajali in je tudi dal marsikatere dobre rezultate, danes pa politika zanj nima ne dobrih idej ne volje. Poglejte samo, s kakšno veliko težavo v Sloveniji uvajamo pokrajine,« sogovornik spodbuja politiko k sistematičnosti in dolgoročni usmerjenosti v enakomeren razvoj vseh predelov Slovenije.
Kot zanimivost naj povemo, da je Ljubljana leta 1869 štela za današnje razmere skromnih 22.593 prebivalcev in tudi leta 1953 še vedno polovico manj prebivalcev kot danes – 141.340. Največjo rast prebivalcev je po raziskavi geografa Dejana Rebernika dosegla med letoma 1961 in 1981, ko so se v Ljubljano množično priseljevali prebivalci z ostalih slovenskih občin in republik nekdanje Jugoslavije. V omenjenih dvajsetih letih je Ljubljana dobila skoraj 95.000 novih prebivalcev. V zadnjih desetih letih je Ljubljana bogatejša za približno 13.000 novih prebivalcev, to je približno toliko, kot bi se v Ljubljano preselili vsi prebivalci občine Brezovica.
Rekorder: Orehek pri Postojni
Mejnik v štetju prebivalstva je letos zabeležila tudi Ajdovščina, ko je presegla 20.000 občanov, dodatnih tisoč in več novih prebivalcev imajo v zadnjih petih letih tudi v občinah Novo mesto, Postojna, Ivančna Gorica, Domžale, Maribor in Koper. Pospešeno rastejo Divača, Kozina, Sveta Trojica v Slovenskih Goricah, Cerkvenjak, Rače, Mozirje in Jezersko, med rekorderji pa je tudi malo naselje Orehek pri Postojni, kjer se je število prebivalcev v zadnjih petih letih s 196 povečalo na 537. Ne, v Orehku ne gradijo nove šole in zdravstvenega doma, kmalu vseh teh prišlekov tam tudi ne bo več – statistiko kraja so za nekaj let »napihnili« turški delavci, ki gradijo oziroma so gradili traso drugega železniškega tira med Koprom in Divačo. Tudi skoraj izumrla najzahodnješa slovenska vasica Robidišče je v zadnjih petih letih dobila sedem novih stalnih prebivalcev in jih sedaj šteje 18. Z drugačno, bolj trpko statistiko in upadom prebivalstva se srečuje 93 občin oziroma dobrih 2500 naselij.
V Sloveniji skoraj petina prebivalcev živi v dveh največjih mestih – Ljubljani in Mariboru. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo na prvi letošnji januarski dan v Sloveniji 6035 naselij, skoraj polovica jih je štela manj kot 100 prebivalcev, v 718 vaseh je živelo manj kot 25 prebivalcev, v 56 vaseh pa ni živel niti en prebivalec več. Največ praznih naselij je bilo v občinah Kočevje in Kostel, med zmagovalci letošnje statistike pa je zagotovo naselje Breg pri Sinjem Vrhu, ki je znova dobilo enega stalnega prebivalca. Enega ali dva prebivalca ima letos 34 naselij.
Nekaj naselij brez otrok ali starejših
Podrobneje so na Statističnem uradu Republike Slovenije pod drobnogled vzeli naselja, ki imajo več kot 30 prebivalcev. V sedmih takšnih naseljih ni bilo nobenega otroka, mlajšega od 15 let. Največje tovrstno naselje so bili Kančevci v občini Moravske Toplice z 49 prebivalci, med katerimi nihče ni bil mlajši od 15 let. Obstajajo pa tudi tri takšna naselja, v katerih nimajo starih ljudi – nihče od prebivalcev namreč ni bil starejši od 65 let. Največje med njimi je bilo Gabrje pri Ilovi Gori v občini Grosuplje, imelo je 44 prebivalcev.
Povprečna starost prebivalcev slovenskih naselij je 44,4 leta – najstarejši vasi sta Loka pri Zidanem Mostu in Šmartno v občini Cerklje na Gorenjskem, kjer so prebivalci v povprečju stari 63 in 66 let. Najmlajša vas je Sovinek blizu Semiča, kjer je povprečno star prebivalec komaj polnoleten in šteje vsega 18 let. V vasi Vrbina pri Krškem in Slovenski vasi pri Šentrupertu kraljujejo moški – v prvi živi 15 moških in ena sama ženska, v drugi 57 žensk in 456 moških. Demokratično polovico moški in ženske predstavljajo v 292 naseljih, moški pa so v manjšini v najmanj 1912 naseljih. Največ, skoraj tri četrtine žensk med prebivalci imajo v naseljih Maršiči, Novo Celje in Dren.
