V času, ko se Evropa sooča z vse bolj ekstremnimi vremenskimi pojavi, od smrtonosnih vročinskih valov do uničujočih poplav, nova obsežna študija okoljske organizacije Greenpeace razkriva paradoks v osrčju evropske prometne politike. Letalski prevozi, ki v povprečju petkrat bolj obremenjujejo podnebje kot potovanje z vlakom, so na večini mednarodnih relacij še vedno cenejša izbira za potnike. Sistemske davčne ugodnosti in agresivna cenovna politika nizkocenovnih prevoznikov ustvarjajo stanje, ki ga strokovnjaki označujejo za »nepoštene privilegije« in »politični neuspeh«.
Analiza, ki je zajela več kot sto ključnih evropskih prog, je pokazala, da je bila v 54 odstotkih primerov vozovnica za vlak dražja od letalske. Ta cenovna vrzel je v nekaterih primerih dosegla absurdne razsežnosti. Najbolj izstopajoč primer je potovanje med Barcelono in Londonom, kjer je mogoče letalsko karto kupiti že za pičlih 15 evrov, medtem ko cena za vlak na isti relaciji doseže tudi do 389 evrov – kar je šestindvajsetkrat več.
Absurdni sistem
»Absurdno je, da v času podnebne krize naš davčni sistem še naprej subvencionira letenje, ki je eden največjih onesnaževalcev,« je bila za avstrijski časnik Heute kritična Jasmin Duregger, podnebna in energetska strokovnjakinja pri Greenpeaceu. »Letalska industrija uživa nepravične davčne privilegije, medtem ko račun za okoljsko škodo plačujemo vsi, potniki na vlakih pa tudi dobesedno z dražjimi vozovnicami.«
Jedro problema tiči v davčni politiki, ki sega več desetletij v preteklost. Mednarodni dogovori letalske prevoznike v veliki meri oproščajo plačila davka na kerozin, gorivo, ki poganja njihova letala. V nasprotju s tem pa železniški operaterji plačujejo davek na dodano vrednost in trošarine na električno energijo, ki jo porabijo za pogon svojih vlakov. Ta sistemska asimetrija omogoča nizkocenovnim letalskim družbam, da s cenami tekmujejo na način, ki je za okolju prijaznejše alternative praktično nevzdržen.
Slika pa ni enotna po vsej celini. Medtem ko so v zahodnoevropskih državah, kot so Velika Britanija, Španija in Francija, vlaki dražji od letal na več kot 90 odstotkih mednarodnih povezav, je stanje v srednji in vzhodni Evropi nekoliko drugačno. Na Poljskem in v baltskih državah so vlaki pogosteje ugodnejša izbira.
Pozitivna Slovenija
Zanimivo je, da, sledeč metodologiji študije, Slovenija izstopa v pozitivno smer. Na kar 80 odstotkih analiziranih mednarodnih povezav iz Slovenije naj bi bil vlak cenejša opcija. Primerjava cen na relaciji med Ljubljano in Dunajem to delno potrjuje. Enosmerno vozovnico za vlak je mogoče ob pravočasnem nakupu dobiti že za približno 40 evrov. Nasprotno pa se cene direktnih letalskih poletov na isti relaciji, zlasti če potujemo kmalu, gibljejo med 160 in celo več kot 200 evri. Kljub temu pa so povezave do bolj oddaljenih mest, kot sta Pariz ali Bruselj, iz Slovenije z vlakom še vedno bistveno dražje.
Greenpeace zato poziva k odločnim političnim ukrepom. Predlagajo konec davčnih oprostitev za kerozin in uvedbo pravičnega sistema obdavčitve, ki bi odražal dejanski okoljski strošek posameznega načina prevoza. Poleg tega se zavzemajo za vzpostavitev enotnega in preprostega sistema za nakup mednarodnih železniških vozovnic, ki bi potnikom olajšal načrtovanje potovanj čez meje.
