Rubrika Vseveda Neda že več let informira in zabava bralce Nedeljskega. Objavljamo modrovanja in odgovore Nede (prave identitete ne razkrivamo), ki jih poišče tudi pri strokovnjakih, v literaturi in drugod. Dovoljena so vsa mogoča vprašanja, tudi komentarji ali mnenja. Pošljete jih lahko na neda@nedeljski.si.
***
»Komu je namenjena postrežnina (dodatek za pomoč in postrežbo)? Bolniku ali tistemu, ki ga neguje?« sprašuje bralka Andreja. Po njenem mnenju pripada tudi tistemu, ki ga neguje, višja postrežnina, če se bolnik uvrsti iz 1. v 2. stopnjo, saj je tedaj bolj zahteven. Zanima jo, ali lahko center za socialno delo to zavira, saj gre v njenem primeru za to, da skrbi za brata in je njegova skrbnica. Na kateri račun gre torej ta dodatek in v katerem primeru pripada tudi skrbniku, če ta za bolnika skrbi?
Drugo našo bralko, Vesno, pa zanima, ali dodatek za pomoč in postrežbo pripada tudi tistemu, ki je nameščen v instituciji (domu za starejše), in v kolikšnem času mora komisija odločiti o spremembi stanja bolnika, da ga, če se mu na primer zdravstveno stanje poslabša, lahko umesti v višjo kategorijo. Ali ta dodatek pripada tudi tistim, ki niso vplačevali pokojninskega zavarovanja?
Odgovore na vprašanja sem poiskala na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), kjer so pojasnili, da je dodatek za pomoč in postrežbo (DPP) namenjen upravičencem, ki z zakonom izpolnjujejo določene pogoje (upokojenci, slepi ali slabovidni, nepokretni …). Pomoč in postrežba pripadata upravičencu v primerih, ko ta ne more samostojno opravljati vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb, opredeljenih v zakonu. Gre za pravico, ki pripada upravičencu, ki mu je bila priznana, ne pa osebi, ki zanj skrbi.
Denar se izplačuje upravičencu, običajno na njegov osebni račun. Če pa je oseba postavljena pod skrbništvo, lahko sredstva upravlja skrbnik – a vedno v korist upravičenca. Center za socialno delo (CSD) lahko določi, da se dodatek izplačuje skrbniku, vendar mora ta sredstva uporabljati namensko. V določenih primerih lahko CSD zahteva tudi poročilo o porabi sredstev. Če obstaja sum, da skrbnik ne ravna v korist varovanca, lahko CSD spremeni način izplačevanja ali celo določi drugega skrbnika.
Če se bolniku zdravstveno stanje poslabša, se vloži zahtevek za višji dodatek za pomoč in postrežbo, o čemer odloča invalidska komisija ZPIZ v roku dveh mesecev od prejema popolne dokumentacije, pristojni organ ZPIZ pa izda odločbo najpozneje v štirih mesecih od dneva uvedbe postopka.
Ta dodatek lahko pripada tudi upravičencu, ki je nameščen v institucionalnem varstvu, na primer domu starejših. Pravico do dodatka imajo praviloma tisti, ki so bili vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter so vplačevali prispevke. Te pravice pa med drugimi na primer ne more pridobiti zavarovanec, ki je bil pretežni del zavarovan za ožji obseg, ali upokojenec po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov. Podrobnejša pojasnila so dostopna tudi na spletni strani zavoda.
