Vas je v teh dneh, ko ste odprli družbeni omrežji facebook in instagram, na zaslonu pričakalo obvestilo z izbiro, da za uporabo omrežij plačate mesečno naročnino ali pa omrežje tudi v prihodnje »brezplačno« uporabljate pod pogojem, da upravljalcu obeh omrežij, družbi Meta, dovolite uporabo svojih osebnih podatkov za namene oglaševanja? Možnost uvedbe modela plačevanja mesečne naročnine za uporabnike facebooka in instagrama za uporabnike v Evropski uniji in gospodarsko povezanih regij so sicer pri ameriškem tehnološkem velikanu Meta napovedali že oktobra 2023. Model »privoli ali plačaj« je namreč njihov (pravni) odgovor na strožje zahteve evropske zakonodaje o varstvu osebnih podatkov in konkurenčnosti, ki se nanašata predvsem na splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR) in akt o digitalnih trgih (DMA).
Pravno gledano fenomen Facebooka predstavlja velik izziv z vidika obdelave osebnih podatkov uporabnikov za namene vedenjskega oglaševanja, vključno s političnim marketingom. Zakaj? Po besedah odvetnice mag. Rosane Lemut Strle se varstvo osebnih podatkov pri tem prepleta tudi z varstvom konkurence in svobodo opravljanja storitev v Evropski uniji. Uporaba tega omrežja odpira ne le pravna, temveč tudi sociološka vprašanja. Naj izpostavimo le dva: kot prvo, kakšna je družbena odgovornost podjetja Meta (prej Facebook) zaradi množične uporabe omrežij v njihovi lasti, in kot drugo, ali so za upravljanje omrežja sprejemljivi vsa klasični marketinški in drugi podjetniški prijemi s ciljem nenehnega povečevanja dobička.
Osebni podatki uporabnikov facebooka in instagrama so že vrsto let jabolko spora med družbo Meta (prej Facebook) in regulatornimi organi Evropske unije: medtem ko želijo bruseljski regulatorji pravice in osebne podatke potrošnikov zaščititi, je cilj družbe Meta prav nasproten – želijo čim manj vmešavanja, pravil in nadzora ter več prostega razpolaganja s podatki ljudi, ki uporabljajo širok nabor njihovih storitev in izdelkov. Zakaj? Zaradi denarja, ki ga zaslužijo od oglaševalcev v zameno za podatke uporabnikov omrežij.
Pritožba na globo
Če bi obveljale tako zakonodajne omejitve in odločitve evropskih organov kot tudi pretekle odločitve sodišča Evropske unije, bi to ameriškemu tehnološkemu velikanu, ki si lasti globalno največja družbena omrežja, zadalo hud finančni udarec, saj bi podjetja najverjetneje zmanjšala delež oglaševanja Metinih platform.
Evropska komisija družbi Meta 23. aprila letos naložila globo v višini 200 milijonov evrov zaradi vpeljave poslovnega modela »privoli ali plačaj«. Komisija je namreč ugotovila, da model ni skladen z aktom o digitalnih trgih, saj uporabnikom ne ponuja možnosti izbire storitve, ki zahteva manj njihovih osebnih podatkov, in je hkrati enakovredna storitvi s personaliziranimi oglasi, je še pojasnila odvetnica in nadaljevala, da gre za eno prvih glob, izdanih na podlagi akta o digitalnih trgih, ki jo je izdala komisija. V podjetju Meta so se na odločitev komisije že pritožili.
Komisija medtem še preučuje, ali nedavna sprememba politike družbe Meta, da uporabnikom facebooka omogoči izbiro »manj prilagojenih oglasov« (kar lahko sami izberejo med nastavitvami računa), zadosti zahtevam iz akta o digitalnih trgih ali pa bo zaradi nadaljnje neskladnosti Meti naložila (še) dnevne globe. Skratka, pravna bitka za zasebnost in osebne podatke vseh, ki uporabljajo Metine platforme, še zdaleč ni končana.
Lemut Strle še opozoril, da Metin model prav tako ne zadosti zahtevi iz akta, da lahko družba, ki je opredeljena kot 'vratar' (angleško gatekeeper), združuje osebne podatke iz svojih različnih platformnih storitev (na primer instagrama in facebooka) samo pod pogojem, da je uporabnik v to prosto privoli.
Gigant v bitki za denar
Družba Meta velja namreč tudi med ponudniki družbenih omrežij za velikana z znatno gospodarsko močjo na trgu. To pa lahko vodi do neravnovesja v pogajalski moči, s tem pa do povečanega tveganja za nepoštene prakse in pogoje za uporabnike njihovih storitev. V aktu o digitalnih trgih, ki naj bi zagotovil enake konkurenčne pogoje za vsa digitalna podjetja, in ne glede na njihovo velikost, je družba Meta opredeljena kot tako imenovani vratar. Ali enostavneje: velja za digitalno podjetje, ki zaradi velikosti in vpliva lahko nadzira pravila igre tudi za druga podjetja in uporabnike. Slednji brez njega skoraj ne morejo poslovati ali komunicirati. Namen sprejetja akt o digitalnih trgih je namreč tudi v jasno določenih pravilih za velike platforme, opredeljene kot vratarje, ki zagotavljajo ključne, tako imenovane ’jedrne platformne storitve’. Akt želi preprečiti, da bi velikani na trgu zlorabljali svoj položaj in, na primer, dajali prednost lastnim proizvodom ali uporabnikom preprečevale namestitev zunanjih aplikacij.
Če povzamemo zapisano: družba Meta (lastnica facebooka in instagrama), ki je danes ena največjih platformnih storitev na svetu, ima v razmerju do uporabnikov in poslovnih partnerjev zaradi svojega vpliva in moči izrazito premoč in pogajalsko prednost, to pa, kot opozarja Bruselj, lahko vodi v neravnotežje in postavljanje pogojev.
Zakaj? Poenostavljeno rečeno, ker je družba Meta razvila enega najmočnejših sistemov za ciljno oglaševanje na svetu. Ob velikem zanimanju ljudi, ki so se priključili najprej facebook, kasneje instagram skupnosti, je podjetje zbralo ogromne količine podatkov – o uporabnikih. Bogato zbirko podatkov – kdo so ljudje, ki uporabljajo omrežja, s kom so osebno povezani, kaj jih v življenju zanima, kje dopustujejo, s katerimi hobiji se ukvarjajo, na katere oglase se najbolj odzivajo in tako dalje – družba Meta ponuja oglaševalcem, ki so priložnost zgrabili z obema rokama, saj jim je poznavanje želja in navad potencialnega kupca omogočilo natančno ciljanje z oglasi. Denar od teh oglasov pa je glavni vir prihodkov Mete oziroma Facebooka, zato so doslej lahko običajni ljudje facebook uporabljali »brezplačno«, saj so za njegovo uporabo plačevali posredno – s svojimi osebnimi podatki.
Kot vidimo, »trgovanje« družbe Meta (prej Facebook) z osebnimi podatki uporabnikov omrežij ni nič novega, saj je to že od nekdaj njen glavni vir prihodkov. Z uvedbo modela mesečne naročnine so denar, ki bi ga družba zaslužila od oglaševalcev v zameno za podatke ljudi, ki uporabljajo facebook, le prenesli na posameznika, ki omrežje uporablja.
Seveda bodo naročnino plačali le tisti, ki družbi Meta ne bodo več dovolili uporabljati svojih podatkov.
Koliko ste vredni za facebook?
Odločitev, ali uporabljati facebook in instagram brezplačno (s svojimi podatki) ali za njuno uporabo plačati mesečno naročnino, je za zdaj stvar vsakega posameznika. Če boste tudi v prihodnje uporabljali brezplačno različico omrežij in dovolili družbi Meta, da trguje z vašimi osebnimi podatki in raznovrstnimi zanimanji, je smiselno v nastavitvah vašega facebook računa in mobilnih napravah preveriti, do katerih podatkov ima facebook dostop (dostop do albumov s fotografijami, omejitev sledenja zunaj omrežja facebook in tako dalje – seznam pravic, ki si jih z vašo uporabo pridružuje družba Meta je izjemno obsežen).
Kako visoka je mesečna naročnina za facebook in instagram? Cena je odvisna od skupnega števila računov facebook in instagram, ki jih imate, in tudi od tega, ali bi mesečno naročnino plačali prek spletne strani podjetja Meta ali mobilnih aplikacij App Store (za naprave s sistemom iOS) in Google Play (za naprave s sistemom android).
Če naročnino plačate na facebook.com ali instagram.com, znaša mesečni znesek 5,99 evra za en račun in štiri evre mesečno za vsak dodatni račun. Naročnina je višja v primeru plačila prek aplikacij App Store in Google Store, saj stane 7,99 evra na mesec za en račun in pet evrov mesečno za vsak dodaten račun v istem središču za račune.
Znesek 5,99 evra je sicer skoraj razpolovljen prvotno napovedani znesek mesečne naročnine, ki so ga sprva določili pri vsotah 9,99 evra in – za mobilne naprave – 12,99 evra.
Kako so pri Meti prišli do navedenih zneskov? Verjetno s pomočjo izračuna povprečnega prihodka na uporabnika v določenem obdobju (Average Revenue Per User ali ARPU), ki so ga nato nekoliko znižali. V Evropi naj bi družba lani v povprečju na enega uporabnika facebooka zaslužila slabih 20 evrov na mesec, kar je sicer precej nižji znesek od 58 evrov v ZDA in Kanadi.
Kaj storiti, če facebooka ali instagrama sploh ne bi več uporabljali? Svoj račun (ali več računov) lahko izbrišete, prej pa lahko kopijo svojih podatkov – fotografij in objav – prenesete.
