Ekstremno visoke temperature so še za zdrave ljudi neznosne, kaj šele za tiste, ki imajo različne kronične težave. Pred tremi leti je bilo v Evropi več kot 60.000 smrtnih primerov zaradi vročine. Negativni vplivi vročine na zdravje so še posebno izraziti med starejšimi in osebami s kroničnimi boleznimi, kot so bolezni srca in ožilja. »Študije kažejo na porast miokardnih infarktov, kapi in nenadne srčne smrti med vročinskimi valovi, zlasti med starejšimi odraslimi in tistimi z že obstoječimi srčnimi boleznimi. V ekstremni vročini imajo taki bolniki kar do 700 odstotkov večje tveganje umrljivosti,« je strašljive številke navedel prim. dr. Matija Cevc, internist iz UKC Ljubljana in predsednik društva Za srce. Ocene za prihodnost so še bolj zastrašujoče. Predvideva se namreč, da se bo število smrti zaradi srčno-žilnih bolezni, povezanih z vročino, do leta 2036 povečalo za do 233 odstotkov.
Vročina je naporna za vse, a za srčne bolnike je lahko še posebno nevarna. Kateri so tisti fiziološki procesi v telesu, ki pojasnjujejo, zakaj njihovo srce v vročini trpi bolj kot pri zdravih posameznikih?
»Vroče vreme zviša telesno temperaturo, kar povzroči razširitev krvnih žil, da bi telo učinkoviteje odvajalo temperaturo, kar posledično znižuje krvni tlak. Da bi to kompenziralo, mora srce črpati močneje in hitreje, kar lahko obremeni oslabljeno srce – še zlasti je to nevarno za osebe z ishemično srčno boleznijo ali srčnim popuščanjem. Prekomerno potenje vodi do izgube tekočine in soli. To lahko zgosti kri, poveča tveganje strjevanja krvi in poslabša simptome, kot so utrujenost, otekanje nog, omotica ali aritmija. Po drugi strani lahko vročina poslabša zadrževanje tekočine in pljučno kongestijo pri bolnikih s srčnim popuščanjem. Lahko tudi moti delovanje zdravil, kot so diuretiki, ki že vplivajo na ravnovesje tekočin, zaradi vročine nižji krvni tlak pa lahko pri bolnikih, ki jemljejo antihipertenzive in diuretike, povzroči omotico ali celo omedlevico. Ne nazadnje lahko pogosta zdravila za srce – kot so zaviralci beta in diuretiki – poslabšajo sposobnost telesa za uravnavanje temperature ali povečajo tveganje dehidracije.«
Na katere alarmantne telesne znake morajo biti srčni bolniki v vročih dneh še zlasti pozorni in kako naj ukrepajo, če jih opazijo?
»Srčni bolniki so bolj dovzetni za stanja, povezana z vročino, zato morajo biti še posebej pozorni na znake toplotne izčrpanosti in vročinske kapi. Znaki toplotne izčrpanosti so: hladna, bleda in potna koža, glavobol, hiter in šibek utrip, omotica, šibkost, mišični krči in slabost. Ob teh znakih se takoj umaknite na hladno, hidrirajte se in poiščite pomoč, če se stanje ne izboljša. Znaki vročinske kapi pa so visoka telesna temperatura (nad 38 stopinj Celzija), vroča rdeča koža (suha ali vlažna), hiter in močan utrip, hud glavobol, zmedenost in omedlevica. Vročinska kap je nujno medicinsko stanje, zato takoj pokličite nujno medicinsko pomoč. Pomoč poiščite tudi, če začutite nelagodje v prsih, zasoplost, razbijanje srca ali opazite nenavadno utrujenost in otekanje. Pred potovanjem se je pametno posvetovati z zdravnikom o vplivu zdravil na prenašanje vročine.«
Poletni dopusti so pogosto povezani z letalskimi prevozi. Kakšna tveganja za srčne bolnike prinaša okolje v letalski kabini, kot sta nižji zračni tlak in suh zrak, in kateri bolniki bi se morali letenju izogniti?
»Letenje je na splošno varno za večino ljudi s stabilnimi srčno-žilnimi boleznimi, vendar prinaša specifična tveganja. Tlak v letalski kabini je nižji in ustreza nadmorski višini od 1800 do 2438 metrov, zaradi česar je tudi raven kisika v zraku nižja. To lahko obremeni srce in poslabša stanje pri bolnikih s koronarno arterijsko boleznijo ali srčnim popuščanjem. Tudi vlažnost zraka je nižja, kar lahko vodi v dehidracijo in povečano viskoznost krvi. Poleg tega dolgotrajna omejena mobilnost poveča tveganje nastanka krvnih strdkov, kot je globoka venska tromboza.
Zato je ključno, da med letom pijete dovolj tekočine (vode!), se izogibate alkoholu, se med daljšimi leti večkrat sprehodite po kabini ali vsaj raztezate noge. Koristna je tudi uporaba kompresijskih nogavic, če obstaja tveganje nastanka strdkov. Polet pa se odsvetuje ali ga je treba odložiti bolnikom po nedavnem srčnem infarktu ali operaciji (v 7 do 10 dneh), tistim z nestabilno angino pektoris, akutnim srčnim popuščanjem (v zadnjih šestih tednih), nenadzorovano hipertenzijo ali tistim, pri katerih je nasičenost krvi s kisikom pod 91 odstotki.«
Je srčni spodbujevalnik ovira za letenje?
»Ne. Bolniki s stabilnimi, dobro urejenimi srčnimi boleznimi – tudi tisti s srčnim spodbujevalnikom ali defibrilatorjem – lahko običajno letijo brez težav.«
Letovanje ob morju je za mnoge vrhunec poletja. Katere preventivne ukrepe in prilagoditve življenjskega sloga priporočate srčnim bolnikom, da bo njihov oddih na obali kar se da varen in prijeten?
»Letovanje ob morju za srčne bolnike ni ovira, če upoštevajo določene previdnostne ukrepe. Priporočljivo je izogibanje krajem z ekstremno vročino, visoko vlažnostjo, veliko gnečo, hrupom ali onesnaženjem, saj to lahko povzroči stres in nelagodje. Vedno je pomembno preveriti, ali je v kraju letovanja zagotovljena ustrezna zdravstvena oskrba. Ključno je prilagajanje dnevnega ritma: med 11. in 16. uro, ko je vročina najhujša, poiščite senco ali ohlajen prostor. Dnevne aktivnosti načrtujte za hladnejše dele dneva in si popoldne privoščite počitek. Pijte veliko vode, tudi če niste žejni. Izogibajte se alkoholu in pijačam s kofeinom. Uživajte lahke uravnotežene obroke, saj težki obroki povečajo presnovno toploto. Živila, bogata s kalijem (banane, špinača), pomagajo vzdrževati ravnovesje elektrolitov, hrana z veliko vode (lubenica, kumare) pa pomaga pri hidraciji. Nosite lahka zračna oblačila svetlih barv, klobuk in uporabljajte kremo za sončenje. Če nimate klimatske naprave, se v času največje vročine zatecite v javne hlajene prostore, kot so nakupovalna središča ali knjižnice. Pri preveliki vročini pomagajo hladne prhe ali obkladki na zapestjih, vratu in čelu.«
Plavanje v osvežilni mrzli vodi se zdi idealen način za premagovanje poletne vročine. Zakaj lahko nenaden skok v mrzlo vodo za srčnega bolnika predstavlja resen šok in kako se temu tveganju izogniti?
»Plavanje je na splošno odlična vadba za zdravje srca. Vendar pa nenaden skok iz vročega v mrzlo vodo predstavlja šok za srčno-žilni sistem. Potopitev telesa v vodo stisne kri iz okončin v prsni koš, kar samo po sebi zviša krvni tlak. Nenaden stik z mrzlo vodo pa sproži reakcijo boj ali beg. Nadledvične žleze izločijo adrenalin in druge stresne hormone, kar povzroči zoženje krvnih žil v koži, da telo ohrani toploto. To še dodatno obremeni srce in lahko zmoti srčni ritem, kar je tvegano za bolnike, nagnjene k aritmijam. Hladnejša ko je voda, močnejši je ta odziv. Zato v vodo vedno vstopajte postopoma. Ne plavajte takoj po obroku in, če je le mogoče, plavajte v družbi.«
Redna telesna dejavnost je ključna za zdravje srca, a poleti je zaradi vročine in onesnaženosti zraka tveganje večje. Kako naj srčni bolniki prilagodijo svojo vadbeno rutino, da ostanejo aktivni, a hkrati varni?
Redna vadba je ključna, vendar jo je treba poleti prilagoditi, saj vročina poveča tveganje vročinske izčrpanosti. Vadbo raje prestavite v zaprte ohlajene prostore, takšno je denimo plavanje ali vodena telovadba. Če ste raje zunaj, izberite zgodnje jutro ali pozni večer, ko so temperature nižje. Poleti je pogosto povečana tudi onesnaženost zraka z delci PM 2,5 in ozonom, kar povečuje tveganje srčno-žilnih bolezni s spodbujanjem vnetja žil in tromboze. Zato vadbo izvajajte čim dlje od prometnic, najbolje v naravnem okolju, kot je gozd, ki deluje kot naravni filter in kjer je tudi hladneje. Predvsem pa poslušajte svoje telo in prilagodite intenzivnost svojemu počutju.
