V Srebrni niti - Združenju za dostojno starost opozarjajo, da so v nekaterih domovih za starejše bivalne razmere v vročini še vedno nevzdržne, kar jim vsako leto in tudi letos poročajo sorodniki stanovalcev. A v domovih starejših živi manj kot štiri odstotke starejših, o tem, kakšne so razmere ljudi, ki živijo v domačem okolju, pa niti javnost niti stroka nimata vpogleda. Zaradi toplotnega otoka je še posebej izpostavljeno prebivalstvo v Ljubljani in še katerem večjem mestu.
»Elektroenergetski sistem je v vročini ranljiv in zanašanje le na klimatske naprave ni idealna rešitev. Odpiranje oken je smiselno, če je zunaj hladneje kot znotraj. Bivalne prostore pa je potrebno kratkotrajno prezračiti tudi sredi dneva zaradi izpustov škodljivih snovi,« svetujejo v združenju in apelirajo na pristojne, naj bolj aktivno osveščajo o nevarnosti vročine ranljive skupine, med katerimi so tudi starejši in kronični bolniki.
Tudi v nočnem času
»Ena od velikih težav je pregrevanje stavb, ko lahko pride do zdravstvenih težav ne le podnevi, ampak tudi v nočnem času (dehidracija v spanju), ki so lahko celo smrtne. K pregrevanju prispeva tudi napačno ravnanje, ker smo navajeni v vročini odpirati okna, namesto zapiranja čez dan ter jutranjega in večernega zračenja. Zato je nujno s temi navodili v široko zastavljenih akcijah nenehno seznanjati vse, starejše pa še posebej.«
V Srebrni niti apelirajo na socialnovarstvene zavode, ki še nimajo primerno urejenih razmer za bivanje stanovalcev (in zaposlenih), da naj – kolikor je mogoče – uredijo bivalne razmere. »Opozoriti želimo tudi na osamljenost starejših, saj je poletni čas posebej težak za mnoge izmed njih, ko jih zaradi počitnic zapustijo svojci ali skrbniki, nekateri tudi za dalj časa, in so bolj kot sicer prepuščeni samim sebi. Nekateri tudi brez urejenih osnovnih življenjskih potreb, kot so oskrba s hrano, pijačo, hlajenjem prostorov, higieno. Če kdaj, so v tem času obiski patronažnih medicinskih sester toliko bolj potrebni. Enako tudi sosedska pomoč in socialne mreže, ki žal vse bolj usihajo.«
Pogostejši in daljši vročinski valovi povečujejo tveganje za zdravje ljudi, kar potrjujejo tudi podatki, da je bilo pred tremi leti v Evropi zabeleženih več kot 60.000 smrtnih primerov zaradi vročine. Ekstremno visoke temperature so neznosne že za zdrave, še bolj pa za tiste s kroničnimi težavami. Negativni vplivi so še posebej izraziti med starejšimi in osebami s kroničnimi boleznimi, kot so bolezni srca in ožilja. Povečuje se število z vročino povezanih bolezni, še posebej pri ranljivih skupinah, kot so starejši, ljudje, ki potrebujejo oskrbo, tisti v izolaciji, kronični bolniki, invalidi, nosečnice, dojenčki in majhni otroci ter delavci na prostem.
Posebna ranljivost starejših
Pri starejših osebah je sposobnost ohranjanja optimalne telesne temperature oslabljena, prav tako je oslabljen občutek za žejo, zato pogosto prihaja do dehidracije. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) poudarja, da so najbolj občutljivi starejši z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote, mobilnost in sposobnost presojanja. Mednje sodijo osebe s srčno-žilnimi obolenji, boleznimi dihal, sladkorno boleznijo, boleznimi ledvic, duševnimi motnjami, pa tudi nepokretni in tisti z drisko, bruhanjem ali povišano telesno temperaturo. Na uravnavanje toplote lahko vpliva tudi jemanje nekaterih zdravil.
Prim. dr. Matija Cevc, internist iz UKC Ljubljana in predsednik društva Za srce, opozarja na skrb vzbujajoče podatke: »Študije kažejo na porast miokardnih infarktov, kapi in nenadne srčne smrti med vročinskimi valovi, zlasti med starejšimi odraslimi in tistimi z že obstoječimi srčnimi boleznimi. Med ekstremnimi vročinami imajo taki bolniki kar do 700 odstotkov večje tveganje za umrljivost.« Ocene za prihodnost so še slabše, saj se predvideva, da se bo število smrti zaradi srčno-žilnih bolezni, povezanih z vročino, do leta 2036 povečalo za do 233 odstotkov.
Daljše obdobje vročine lahko povzroči dehidracijo, kožne izpuščaje, vročinske krče in izčrpanost, omedlevico, vročinsko kap ter poslabšanje obstoječih bolezni. K pregrevanju pogosto prispeva napačno ravnanje, saj smo navajeni odpirati okna, namesto da bi jih čez dan zapirali in prostore zračili zjutraj ter zvečer.
Priporočila strokovnjakov:
- Okna odpirajte le, ko je zunaj hladneje kot znotraj. Kljub temu je treba prostore kratkotrajno prezračiti tudi sredi dneva zaradi izpustov škodljivih snovi.
- Osebo, ki kaže znake pregretja, takoj umaknite v senco ali hladen prostor. Ob vročinski kapi nemudoma pokličite zdravniško pomoč in obolelega ves čas hladite. Nezavestnemu ne dajajte tekočine.
- Med 10. in 17. uro se zadržujte v senci. Zaščitite se s sončnimi očali, pokrivalom in primernimi oblačili ter na izpostavljeno kožo nanesite zaščitno kremo s faktorjem najmanj 30.
- V vročini se hrana hitreje kvari, zato je nujno pravilno ravnanje z njo.
Primer dobre prakse
Kot primer dobre prakse izstopa Mestna občina Maribor, kjer so v okviru evropskega projekta Ready4Heat vzpostavili sistem opozarjanja pred vročinskimi valovi. Prebivalci se lahko brezplačno prijavijo na prejemanje SMS-opozoril ob napovedi vročinskega vala. Opozarjanje je namenjeno predvsem ranljivim skupinam, ki sporočilo prejmejo dva dni pred napovedanim vročinskim valom. Tako se lahko starejši in njihovi svojci pravočasno pripravijo, opravijo nakupe in druge nujne opravke. Izdan je bil tudi letak z nasveti, ki je dostopen na spletni strani občine in v tiskani obliki. Za prijavo na brezplačno obveščanje o toplotni ogroženosti na območju Maribora pošljite SMS s ključno besedo »Vrocina« na številko 051 228 777. Prijavo nato potrdite s poslanim sporočilom »Vrocina da« na isto številko.
