Donald Trump je vrgel svet s tečajev

»Trump je v prvih sto dnevih svojega mandata naredil revolucijo, in to ne le v ZDA, kjer spreminja temelje ameriške demokracije, ki je bila nekak vzor. Svet je vrgel s tečajev, ga razgradil in naredil povsem nepredvidljivega. Kar je storil, je nepopravljivo. Razbil je Zahod, ki ni več enoten, zdaj poskuša narediti novo alianso, podrejeno njemu. Nastaja drugačen svet, bolj multipolaren in ne več le z eno večjo silo, globalizacija pa zastaja. Res pa je, da se je to začelo dogajati že pred Trumpom, predvsem v času finančne krize pred dobrimi 15 leti,« o posledicah lomastenja ameriškega predsednika Donalda Trumpa po svetovni trgovini razmišlja ekonomist dr. Mojmir Mrak.

Novi preobrati

Trump je sicer minuli teden priznal, da je 145-odstotna carina na kitajski uvoz zelo visoka in da se bo »znatno znižala«, kar je takoj prispevalo k rasti na finančnih trgih. Je pa nekaj nove negotovosti ustvaril z novimi napadi na guvernerja centralne banke Jeroma Powella, ki po Trumpovem mnenju ogroža gospodarsko rast, ker noče znižati obrestnih mer. Samozvani »stabilni genij« je na svojem družbenem omrežju guvernerja označil za »veliko zgubo« in se pohvalil, da ga lahko hitro odstavi, kmalu pa poskrbel za nov preobrat in zatrdil, da ga v resnici ne namerava odstaviti, saj da so le mediji preveč napihnili vso zgodbo.

Da se juha verjetno ne bo pojedla tako vroča, kot jo vsak dan znova skuha ameriški predsednik, se zaveda tudi Mrak, a bodo posledice in škoda v vsakem primeru velike. »Kar bo dejansko uveljavljeno po izteku 90-dnevne zamrznitve dviga carin, bo daleč od tega, kar je bilo napovedano, a sprožil je veliko nezaupanje v ZDA kot vodilno državo Zahoda. ZDA ne morejo biti zanesljiv partner s predsednikom, pri katerem ne veš, kaj bo storil, ko vstane na napačno nogo. Doslej so bili za odločitve ključni gospodarski interesi. Podjetja so lahko šla na drug konec sveta, če so s tem kaj prihranila, zdaj pa ni več tako. Gospodarstvo postaja del strateškega razmišljanja držav. Prihaja do dilem: če bom delal s tem poslovnim partnerjem, ne bom mogel z drugim. v času prvega Trumpovega mandata so nekateri zaradi carin selili proizvodnjo iz Kitajske v Vietnam in še kam, zdaj pa je napovedal, da bodo na to pazili, ker je to izigravanje. Proizvodnje pa niti ne morejo seliti seliti že zdaj, saj ni zagotovila, da ne bo v nekaj letih sprejel čisto drugačne odločitve. Poslovneži ne vedo, kako se bo svet vrtel. In to ne le glede carin, negotovost obstaja tudi za dolar in ameriške obveznice,« je minuli teden na okrogli mizi Centra za poslovno odličnost ugotavljal Mrak.

Staro mišljenje

Čeprav Trumpove odločitve na videz nimajo nobene logike, so vendarle plod njegovega trdnega prepričanja, ki sega daleč v preteklost, četudi je napačno oziroma na trhlih nogah. »V ozadju njegove politike je neka logika, saj Trump resnično meni, da so ZDA nepošteno obravnavane in da bi morale biti posebej plačane, ker zagotavljajo obrambo in svetovno valuto za ves svet. Že leta 1987 je v časniku New York Times objavil oglas, v katerem je poudaril, da ni prav, da imajo ZDA tak primanjkljaj, da financirajo toliko drugih držav in jim vojaško pomagajo. O tem je torej govoril že pred štirimi desetletji kot podjetnik, zdaj pa kot predsednik uveljavlja svoje poglede. Poleg podjetniške logike je pri njem že dolgo navzoča tudi želja po protekcionizmu, ki je drugi del njegove politike. Resnično je navdušen nad protekcionističnim vodenjem gospodarstva, ki je bilo izrazito proti koncu 19. stoletja, ko so ZDA pomemben del javnofinančnih prihodkov ustvarjale s carinami. Na carine ne gleda le kot na trgovinski instrument, ki bo pripeljal proizvodnjo nazaj v ZDA, ampak tudi kot na proračunski vir, ki naj pokrije izpad davkov zaradi davčnih olajšav najbogatejšim. Novi svet gre v smeri protekcionizma in to temelji na dogovorih med velikimi, kar je slabo za EU. Ta je namreč bistveno bolj odprta kot ZDA in Kitajska, zato smo strukturno bolj prizadeti z omejitvami trgovanja, polet tega pa EU kot skupnost 27 držav potrebuje bistveno več časa za enotne ukrepe. Sestavljena je iz majhnih držav in tistih, ki še ne vedo, da so majhne,« razlaga Mrak.

Kaj sploh v razmerah, ko igro vodi Trump, lahko stori EU, da zaščiti svoje interese? »Edina, ki je odločno zavrnila ameriške carine, je Kitajska, ki se očitno počuti enakovredno ZDA, vsi drugi so bistveno bolj previdni. EU se je bolj ali manj vdala in čaka, kaj se bo iz vsega izcimilo. Podobno ravna Japonska, gre namreč za države, ki jim ZDA nudijo obrambni ščit, zato ne morejo zlahka sprejeti kakšnih protiukrepov. Ti bi sicer lahko bili učinkoviti na področju storitev, kjer so ZDA glavni izvoznik, a je EU na področju informacijske tehnologije tako ranljiva kot na vojaškem področju, zato si ne more privoščiti takšne zaostritve kot Kitajska. Poleg denarja je problem EU tudi odločanje, saj ne more sprejemati soglasnih odločitev, čim kdo nasprotuje. Bolj učinkovito bi bilo odločanje s kvalificirano večino, toda ali bi bili pripravljeni na to?« se sprašuje Mrak. 

Konkurenčnost trpi

Težavnosti ocenjevanja posledic in iskanja rešitev v takih razmerah se zaveda tudi Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve. »Če bi bile carine uveljavljene tako, kot so napovedane, bi bila škoda ogromna, največjo pa bi utrpeli prav ameriško gospodarstvo in potrošniki. Ekonomske logike za uvajanje carin ni. Če bi Trumpu slučajno uspelo, kar si je zadal za cilj, bi morali biti vsi ekonomski učbeniki napisani na novo, kar pa se verjetno ne bo zgodilo. Ena od posledic carin bo, da se vzpostavlja nov gospodarski tok, to je regionalizacija, ni pa še jasno, ali bo začasna ali stalna. To se je dogajalo že v času kovida, ko so bile dobavne verige prekinjene in so se zaradi predolgih dobavnih rokov iz Kitajske slovenska podjetja bolj povezovala z državami iz bližnje regije. Od ZDA se EU vseeno ne sme preveč oddaljiti, se pa mora zdaj bolj povezovati tudi s Kitajsko,« meni Kračun in slovenskim izvoznikom v teh negotovih časih svetuje obilo previdnosti. »Naša podjetja v tem času dobivajo veliko naročil, saj se v 90 dneh, kolikor bodo zamrznjene carine, zdaj poskuša čim več izvoziti v ZDA. A pri tem je treba spremljati razvoj dogodkov in uporabljati instrumente zavarovanja pred tveganji ter se poskušati izogibati velikim nihanjem. To seveda ni lahko, saj so naša podjetja odvisna od naročil večjih partnerjev in nimajo kakšnega vpliva. Vsekakor pa velja počakati s kakršnimi koli odločitvami o morebitnih selitvah proizvodnje zaradi carin,« svetuje Kračun. Opaža, da imajo zaradi svoje politike veliko težav tudi ameriška podjetja. »Trumpova politika je bumerang tudi za ameriške izdelke. Tesla ima težave s prodajo, saj se je Amerika s svojo sedanjo politiko postavila proti kulturi prvih kupcev Tesle, med katerimi so bili zlasti ekološko ozaveščeni.«

Se pa s težavami s konkurenčnostjo vse bolj sooča tudi EU, opozarja Mrak. »Za razliko od kovidne krize, ko se je v EU točno vedelo, kdo je pristojen za odločanje o tem, zdaj ni povsem jasno, kdo je v EU pristojen za konkurenčnost njenih izdelkov. Vsekakor pa se bo za zmanjšanje škodljivih gospodarskih posledic treba bolj povezovati z drugimi državami od Kanade do Indije in Avstralije, ki so zainteresirane za to, da bi se nadaljeval sistem, ki temelji na sedanjih trgovinskih pravilih. ZDA bodo po drugi strani delale razlike med nami in pogojevale varnostna zagotovila s trgovinskimi dogovori z njo. Trump hoče doseči, da bi znižal vrednost dolarja in s tem povečal konkurenčnost ameriških izdelkov, hkrati pa bi rad ohranil dolar kot svetovno valuto, kar bo težko. Možno bi bilo le, če bi bili drugi partnerji pripravljeni za to, a to bi pomenilo, da bi ZDA lahko prestrukturirale svoje dolgove do tujine, torej zamenjale obstoječe obveznice za nove, kar je tako, kot da bi država bankrotirala. Dodatno težavo povzroča negotovost, ki jo je ustvaril Trump, ki ruši tradicionalne odnose tudi v ZDA, se spravlja na sodišča, javno upravo in parlament. Zdaj se prvič dogaja, da dolar pada zaradi ameriške politične krize in političnega tveganja ter da se beži iz njega. To bi lahko bila priložnost za evro, a ima tudi EU svoje probleme,« ugotavlja Mrak.