Iran je te dni sporočil, da je v svojih nedavnih napadih na Izrael uporabil hipersonične rakete, kar predstavlja pomembno eskalacijo v konfliktu. Iranska revolucionarna garda je prek državne televizije sporočila, da so v enajstem valu napadov izstrelili balistične rakete tipa fatah (osvajalec), orožje, ki naj bi po njihovih trditvah lahko zaobšlo vse obstoječe protiraketne ščite.
Iran je ta sistem javnosti prvič predstavil pred dvema letoma in ga označil za »velik generacijski preskok na področju raket«. Po besedah Amirali Hajizadeha, tedanjega vodje zračno-vesoljskih sil revolucionarne garde, naj bi raketa dosegla hitrost med 13 in 15 machov, kar je približno 16.000 kilometrov na uro, njen doseg pa naj bi znašal 1400 kilometrov. »Ta natančno vodena raketa je sposobna prodreti skozi vse obrambne ščite,« je takrat zatrdil Hajizadeh.
Nekaj minut časa
Če bi te trditve držale, bi imeli prebivalci na ciljnem območju samo nekaj minut časa za iskanje zatočišča. Vendar pa navedbe, da takšnih raket ni mogoče prestreči, niso povsem točne. Izjemna hitrost sicer drastično zmanjša reakcijski čas in učinkovitost obrambnih sistemov, kot je izraelski večplastni sistem, ki vključuje Železno kupolo in naprednejše sisteme Davidova frača ter Puščica.
Ključna prednost hipersoničnih raket pa po drugi strani ni zgolj hitrost, temveč njihova manevrirna sposobnost. Raketa fatah naj bi imela manevrirno bojno glavo, ki se po izstrelitvi na balistični raketi srednjega dosega loči in proti cilju drsi znotraj atmosfere. Ta sposobnost izvajanja nepredvidljivih manevrov otežuje izračun njene poti in posledično uspešno prestrezanje.
Modna beseda
Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da je izraz »hipersonično« postal modna beseda v vojaški industriji. Medtem ko balistične rakete že dolgo dosegajo hipersonične hitrosti v določenih fazah leta, je ključna razlika v naprednih navigacijskih sistemih in sposobnosti manevriranja v končni fazi leta. Trenutno naj bi zanesljivo delujoče ofenzivno hipersonično orožje razvijale predvsem Združene države Amerike in Kitajska, Rusi pa so ga že razvili.
Iran sicer v zadnjih napadih dokazano uporablja tudi druge napredne rakete, kot je sejil, balistična raketa na trdo gorivo, kar po mnenju analitikov predstavlja pomemben mejnik za iranski raketni program, saj so takšne rakete mobilnejše in hitreje pripravljene na izstrelitev kot starejše rakete na tekoče gorivo.
Napovedi o uporabi raket fatah so tako del širše strategije psihološkega vojskovanja in demonstracije moči. S takšnimi trditvami želi Iran ustvariti vtis tehnološke premoči in nepremagljivosti ter s tem omajati samozavest Izraela in njegovih zaveznikov. Ne glede na to, ali so bile te rakete dejansko uporabljene, že sama grožnja z njihovim obstojem spreminja strateški izračun v regiji.
