Kar 124 držav je glasovalo za, med njimi tudi Slovenija, nič proti in 11 je bilo vzdržanih, med njimi Iran, Izrael, Italija, Poljska, Rusija in Slovaška. Sporazum bo sicer zavezujoč le za tiste države, ki ga bodo ratificirale. Da bo sporazum stopil v veljavo, ga mora ratificirati najmanj 60 držav, za kar imajo časa leto in pol, da to storijo.
Kdo ali kaj je Svetovna zdravstvena organizacija? SZO je je ena od specializiranih agencij Združenih narodov s sedežem v Ženevi. Organizacija ima vodilno vlogo na področju zdravstvenih vprašanj na globalni ravni. Izvaja zdravstvene raziskave, postavlja norme in standarde, oblikuje na dokazih temelječe politike, zagotavlja tehnično podporo državam ter nadzira in ocenjuje zdravstvene trende. Republika Slovenija je članica SZO od leta 1993 dalje. SZO ima pisarno v Sloveniji, njen vodja pisarne je Marijan Ivanuša. Sliši se vse lepo in prav. Kaj je glavna težava SZO oziroma tistih, ki so sprejeli novi pandemijski sporazum in ga bodo ratificirali?
To, da se je od ustanovitve 7. 4. 1948 do danes struktura financiranja SZO zelo spremenila.
Naprej so bile glavni financerji SZO suverene države z obveznimi članarinami in prostovoljnimi prispevki. Po letu 2000 pa je v vse večji meri glavni podpornik SZO privatni kapital, od Svetovne banke, Fundacije Billa in Melinde Gates in številnih drugih javno-zasebnih partnerjev, kar ni brez interesnega ozadja in vodi v pojav konflikta interesov. To je bilo več kot očitno v času covida 2020–2022.
Več vpliva kot ima zasebni kapital s svojim financiranjem SZO, bolj so se spreminjale definicije, ki določajo okoliščine, kdaj in kako se lahko razglasi pandemijo. Do leta 2009 je bilo možno pandemijo razglasiti le ob pojavu hitrega širjenja nalezljive bolezni na več kontinentov, ki bi povzročila zelo veliko število hudo obolelih in izjemno visoko smrtnost. Po letu 2009 so spremenili definicijo tako, da so iz nje črtali »veliko število težko obolelih in izjemno visoko smrtnost«. Na ta način je SZO razširila svoja pooblastila in lahko pandemijo razglasi že pri običajnih sezonskih virozah.
Leta 2020 je SZO spremenila definicijo čredne imunosti. Po predhodni se je čredna imunost lahko razvila s prebolevanjem ali cepljenjem, kar je skladno z medicinsko znanostjo, po novi definiciji pa samo s cepljenjem, kar je v nasprotju s spoznanji stroke (naravna imunost, ki se pridobi s prebolevanjem, je boljša od tiste, pridobljene s cepljenjem). Leta 2021 je SZO spremenila tudi definicijo cepiv, ki ne ustreza do sedaj veljavni definiciji sestave cepiv in načinu njihovega delovanja. S tem SZO odpira možnost uvedbi različnih medicinskih preparatov in postopkov, ki z načinom delovanja cepiv nimajo nič skupnega. Problematična so predvsem MRNA cepiva.
Po vsej verjetnosti so s podpisom tega sporazuma države sprejele zavezujoč okvir odzivanja na javno zdravstvene krize po navodilih SZO. Tako bo SZO postavljena nad nacionalne zakone in ustave držav članic. Njena priporočila bi s tem postala zakonsko obvezujoča, posledično pa bi države članice popolnoma izgubile svojo suverenost o odločanju o ukrepih v primeru pojava nalezljivih bolezni, naravnih nesreč, klimatskih sprememb ali vojne. Takšna pozicija bi SZO omogočala številne možnosti zlorab.
Naj vas spomnim na zelo pomembno stvar. Predstavniki Ljudske koalicije (Združenje za naravni razvoj otrok, Gibanje Zdrava družba in Iniciativa Maske dol) so v začetku julija 2022 vložili pobudo za razpis referenduma o noveli zakona o nalezljivih boleznih (ZNB-D), ki je bila sprejeta 29. 6. 2022. Pobudo so vložili zaradi netransparentne in pred javnostjo načrtno umaknjene obravnave in pa zgoraj omenjenega dogajanja v SZO. Uspeli so zbrati krepko več kot sto tisoč podpisov, kljub temu pa je vlada RS sprejela sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma. Vse to je nakazovalo, da bo Slovenija prej ali slej podpisala nov pandemijski sporazum, ko bo ta pripravljen.
Kaj vsebuje sporazum, kako bo ta vplival na državo, njene institucije in na koncu državljane neke države? Koliko suverenosti se bomo morali odreči in koliko človekovih pravic nam bo splavalo po vodi zaradi navidezne zdravstvene varnosti, dejansko pa zaradi dobičkov farmacevtskih korporacij in fondov, ki sponzorirajo SZO?
Moralna dolžnost in obveza naših državnih predstavnikov je, da pred ratifikacijo tega sporazuma državljanom transparentno predstavijo njegovo vsebino, odgovornosti in dolžnosti. V primeru zapletov ali nejasnosti pa bi bilo prav, da o njegovem sprejetju na referendumu odločajo državljani. Se sprašujete, zakaj? Zato, ker se še živo spomnimo, da so nam bile v času covida človekove pravice dve leti zakonsko kršene z nelegalnimi odloki, ki so upoštevali navodila SZO. Še do danes ni nihče odgovarjal za to.
Privatni interesi ne bi nikoli smeli biti nad interesi držav, na škodo njenih državljanov. Definicija, ki jo je izpostavil že Benito Mussolini in jo danes na vsak način poskusijo skriti, pravi: »Ko se združita država in privatni kapital, ko le-ta prevzame državo za svoje interese, je to fašizem.«
Domen Lorencin, Medvode
