Ob obisku ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Berlinu je novi kancler Friedrich Merz na skupni novinarski konferenci dejal, da bo Nemčija pomagala napadeni državi pri proizvodnji izstrelkov dolgega dosega, za kar naj bi Ukrajina že imela veliko pripravljenega. »To je prva etapa v krepitvi sodelovanja med državama, torej pri proizvodnji izstrelkov dolgega dosega. Ukrajina se bo tako lahko branila tudi z napadi na vojaške tarče zunaj svojega ozemlja. To je dobra novica,« je dejal Merz, ki ni želel izdati podrobnosti. Vsekakor namerava »povečati pritisk na Rusijo«, tako Nemčija ne bo ponovno začela kupovati ruskega plina, za kar se zavzemajo nekateri tudi iz njegove Krščansko-demokratske stranke.
Izogibanje očitkom Moskve
V ponedeljek je Merz izjavil, da glavni zahodni zavezniki Ukrajine Kijevu ne omejujejo več uporabe svojega orožja dolgega dosega samo v napadih na ruske položaje na zasedenem ozemlju Ukrajine. A niti zdaj ni podrobneje pojasnil te svoje izjave, ki je zaradi pomanjkanja razlage vnesla nekaj zmede o tem, ali Ukrajina s temi raketami zdaj res lahko meri kamor koli na ozemlju Rusije. Pri tem Nemčija Ukrajini, kot kaže, ne po poslala svojih izstrelkov taurus, ki lahko dosežejo tudi Moskvo in za katere Ukrajina že dolgo prosi. Berlin je bil doslej pripravljen poslati Kijevu le izstrelke, ki letijo 70 kilometrov daleč. Po Kremlju bi nemška dobava taurusov pomenila neposredno vpletanje Nemčije v vojno, čeprav je ruski zunanji minister Sergej Lavrov v sredo dejal, da je vpletenost že očitna. Nemčija naj bi se s skupno proizvodnjo izstrelkov dolgega dosega v Ukrajini skušala izogniti tem očitkom.
Zelenski je na novinarski konferenci v Berlinu Rusijo obtožil, da si ves čas izmišlja nove razloge za to, da ne bi končala vojne. Nato je pozval, naj povabi Ukrajino na naslednje zasedanje konec junija: »Če Ukrajina ne bo navzoča, bo to zmaga za Putina, a ne proti Ukrajini, ampak proti Natu.«
Zjutraj je Zelenski predlagal tristransko srečanje z Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom, da bi naredili korak naprej v prizadevanjih za konec vojne. Hkrati je pozval ZDA k novim sankcijam proti Rusiji. Sicer se 80 od stotih senatorjev, ki imajo pomembne pristojnosti v zunanji politiki, zavzema za posredne sankcije proti Rusiji. Gre za »500-odstotne carine« na uvoz iz držav, ki kupujejo rusko nafto, kot sta Indija in Kitajska.
Tristransko srečanje le, če bo prej dogovor
Zelenski, ki hoče Trumpu dokazati svojo zavezanost miru, je dejal, da je pripravljen proučiti obljubljeni ruski memorandum, v katerem hoče Moskva navesti pogoje za trajni mir. A po njegovih besedah Rusija pripravlja novo ofenzivo na severovzhodu Ukrajine, da bi zavzela dvomilijonski Harkov.
Govornik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da bo tristransko srečanje Putin-Trump-Zelenski mogoče samo, če bosta ruska in ukrajinska delegacija na pogajanjih prej dosegli konkretni sporazum. Takšna pogajanja pred dvema tednoma pa niso obrodila sadov, razen dogovora o izmenjavi vojnih ujetnikov.
Medvedjev spet o svetovni vojni
Trumpove jezne odzive na vse hujše ruske napade na ukrajinska mesta so medtem spet komentirali tudi v Rusiji. Ameriški predsednik, ki je ob svojih prizadevanjih za mir očitno užaljen zaradi ruske krepitve vojne, je v ponedeljek na svojem družbenem omrežju zapisal tudi naslednje: »Vladimir Putin ni dojel, da bi Rusija, če ne bi bilo mene, utrpela zelo hude stvari, zelo hude. Igra se z ognjem!« Russia Today je zapisal: »Trumpovo sporočilo dopušča malo prostora interpretaciji. Dokler ne bo jutri trdil nasprotno.« Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, ki je zdaj drugi mož sveta za varnost, pa je zapisal: »Tretjo svetovno vojno razumem kot nekaj zelo hudega. Upam, da Trump to razume.«
Rusko obrambno ministrstvo pa je v sredo sporočilo, da je njihova protizračna obramba v noči na sredo sestrelila kar 296 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, zlasti veliko nad moskovsko regijo. Škodo pa so povzročili brezpilotniki severno od Moskve, na območju z elektronsko in optično industrijo. Na glavnem moskovskem letališču so odpovedali več poletov.
