Po navedbah statističnega urada naj bi 6,7 odstotka lanskih komunalnih odpadnih voda izviralo iz industrijskih dejavnosti, 8,3 odstotka iz kmetijstva in drugih dejavnosti, 29,9 odstotka iz gospodinjstev, medtem ko preostalih 55,1 odstotka predstavljajo padavinski odtoki. Torej naj bi po teh navedbah iz gospodinjstev odtekalo od skupne letne količine zgolj okoli 71,7 milijona m3 komunalnih odpadnih voda. Ta podatek je napačen, saj v gradbeni stroki prištevamo padavinske odtoke med komunalne odpadne vode.
Predpostavljam, da so ti navedeni statistični podatki, kar se tiče izračunov količinskih deležev, točni, vendar pa so za strokovno uporabo pri načrtovanju komunalnih kanalizacijskih omrežij ter naprav, kakor tudi čistilnih naprav, netočni ter slabo uporabni.
V nemških strokovnih smernicah, ki so osnova evropski zakonodaji, se kot obtežbeni parameter onesnaženosti v padavinskih odtokih navajajo koncentracije v višini 107 mg/l. Zatorej znaša lanskoletna, iz atmosfere, prometnih ter pohodnih površin naselij izprana, celotna letna teža onesnažitev zgoraj navedenih padavinskih odtokov okoli 132,35 tone.
Naloga komunalnih kanalizacijskih omrežij ter naprav je higiensko zbiranje ter ustrezno odvajanje komunalnih odpadnih voda na pripadajoče čistilne naprave, kjer se iz transportnega sredstva, to je vode, izločajo, zadržijo ter ustrezno obdelajo pretežni deli komunalnih onesnažitev. Pri tem je treba pri izračunih upoštevati, da medsebojno hudo odstopajo hidravlične hitrosti vode ter transportne lastnosti, hitrosti in količine onesnaženj.
Za ustrezno načrtovanje in dimenzioniranje ter pravilno delovanje teh vseh komunalnih naprav se mora za določeno naselje najprej ugotoviti natančno število populacijskih enot (PE). Ena PE je namreč količina komunalnega onesnaženja, ki jo dnevno povzroči en prebivalec. Komunalne onesnažitve ostalih onesnaževalcev (na primer turistov, uslužbencev, študentov, hotelov, gostinskih lokalov, obrti, industrije, kmetijstva itd.) se ustrezno preračunavajo v PE in prištevajo k številu prebivalcev. Tako ugotovljeno skupno število PE pomeni zahtevano celotno zmogljivost čistilne naprave, oziroma omogoča izračun potrebne letne količine pridelanega komunalnega blata.
Na podlagi količinske razlike med to izračunano potrebno letno količino ter dejansko na čistilni napravi ugotovljeno letno količino pridelanega komunalnega blata lahko natančno razberemo dejanski efekt zbiranja, odvoda in čiščenja celotnega sistema, ki je sestavljen iz komunalnega kanalizacijskega omrežja in pripadajočih razbremenilnih objektov ter čistilne naprave.
Na podlagi teh izračunov bomo hitro ugotovili, da hudo zaostajamo za zahtevami evropske zakonodaje, saj naše komunalne čistilne naprave predvsem zaradi nestrokovnega, neustreznega in pomanjkljivega dimenzioniranja ter izgradnje kanalizacijskih omrežij ter razbremenilnih naprav lahko dejansko izločijo zgolj okoli 40 do 50 odstotkov letnih količin onesnažitev.
Torej direktno v vodotoke ne odteka zgolj zgoraj navedenih 27 odstotkov neočiščenih odtokov, temveč tudi še okoli 132 ton letnih onesnažitev padavinskih odtokov, kakor tudi zaradi preobremenitev v kanalizacijskih omrežjih »izgubljeni« ter predvsem preko razbremenilnih naprav predhodno nedopustno »pobegli« 40 do 50-odstotni delež onesnaženja, ki sploh ni uspel doseči čistilnih naprav.
Ker praviloma delujejo moderni zmogljivi čistilni sistemi z okoli 90-odstotnim efektom čiščenja, preostane končno v iztokih razbremenilnih in čistilnih naprav še skupno okoli 10 odstotkov »dopustnega« neodstranjenega onesnaženja.
Torej se dejansko nedopustno ne izliva, kakor je v začetku navedeno, zgolj enotretjinski, temveč znatno večji, okoli dvotretjinski delež neočiščenih letnih onesnaženj naših komunalnih odpadnih voda direktno v naše vodotoke, z vsemi našemu zdravju ter okolju povzročenimi škodljivimi posledicami.
Franc Maleiner, univ. dipl. inž. kom., Ljubljana
