Tudi letos ali letos še bolj kot ponavadi, saj naš predstavnik Klemen Slakonja v Švici, kjer so potekali trije spektakularni evropski glasbeni večeri, enostavno ni imel kaj početi. Pozvonil je na napačen zvonec, zgrešil je zabavo, namenil se je v Dramo, prišel je na veselico.
S sicer povsem znosno balado bi bolj sodil med konkurenco na festivalu šansona, ki bo letos, mimogrede, po dolgem času jeseni v Velenju. Zakaj so se odgovorni na RTV-ju (spet) napačno odločili, je težko reči, je pa dejstvo, da je v vse bolj političnem oziroma politiziranem ozračju vsaka kritika odločitve razvedrilnega programa posredno tudi kritika aktualne oblasti, zato bolj globoko pri oceni naše skladbe ne bomo zašli.
Morda smo lahko zadovoljni, da letos vse skupaj ni končalo na Komisiji za preprečevanje korupcije. Konec koncev je na letošnjem tekmovanju izgubila vsa Jugoslavija oziroma vse države bivše Jugoslavije, ki so zbrale dovolj denarja in poguma, da so svoje skladbe poslale na spektakularni teden evropske glasbe v Basel. Niti ena se ni uvrstila v finale.
Čeprav se po eni strani vsaj na daleč zdi, da je bila slovenska popevka najbolj oddaljena od koncepta moderne Evrovizije, je bila vseeno bolj poslušljiva vsaj od neprepričljive srbske in predvsem shizofrene ter rahlo infantilne hrvaške – sosedi so namreč po dveh letih, po norih Let 3 in simpatičnem Baby Lasagna, v Evropo poslali morda najslabšo popevko v svoji zgodovini.
Nedeljski dnevnik
