Lahko se tudi postavi na glavo, kar se je med izvajanjem dokaj neopazno tudi zgodilo, pa je vseeno ostal prikrajšan za današnje večerno cirkuško rajanje. Prikrajšan je ostal za nekaj dni intervjujev, napovedi, gledanja na stavnice, mi pa smo na srečo prikrajšani še za eno nesrečno gledanje finala in čakanja na nekaj milostnih točk naših sosedov. Danes zvečer lahko tako Evrovizijo spremljamo kot antropološki eksperiment v slogu, kaj vse so posamezniki pripravljeni narediti, v kaj so se pripravljeni spremeniti, se afnati in brez smisla noreti za nekaj sekund pozornosti. Za en usrani glas nekoga nekje daleč stran, ki svoji zanimivi živalci na ekranu nameni nekaj evrov skozi klice ali elektronske glasove.
Zelena Slovenija?
Apatična prestolnica, prebujeno Anhovo: »Ne razumem mrtvila in popolne neodzivnosti ljudi«
