V glavni vlogi nove Janežičeve predstave nastopa stadion

»Predstavljam si, da ljudje na stadionu take predstave še niso videli,« režiser Tomi Janežič razmišlja tik pred uprizoritvijo predstave 1976 iz serije Dodekalogija 1972–1983, ki nastaja v okviru Evropske prestolnice kulture Gorica - Nova Gorica. Kot enkratni dogodek se bo odvila v petek zvečer, Janežič pa z njo stopa iz udobja gledališke stavbe in jo postavlja na novogoriški stadion, kjer je kot otrok odraščal. »V tej predstavi nas stadion ne zanima zgolj kot prizorišče, zanimata nas natanko ta stadion in njegova zgodba. V tistem obdobju je bil pomembna točka mesta, ljudje se še danes spominjajo z dogodkov z njega. Nanj se je v noči po rušilnem potresu 6. maja 1976 zateklo nekaj Novogoričanov in tu preživelo noč. Sam pa sem na tem stadionu odraščal, nanj sem gledal iz moje otroške sobe,« režiser razkriva ozadje nastanka predstave.

Stadion bo oder, mesto kulisa

Predstava bo govorila o letu, ko sta se na televiziji predvajali nadaljevanki

Sandokan in Na vrat na nos. O letu, ko so jugoslovanski košarkarji premagali Sovjetsko zvezo, ko so v Novi Gorici odprli tovarno Meblo in organizirali prvi pohod prijateljstva. Oder in kulise predstave bodo zgradbe in mesto za stadionom. »Sprašujem se, ali ljudje, ki prihajajo na ta stadion, s tistih tribun sploh opazijo mesto. Ta predstava pa želi opaziti to mesto, hribe v ozadju,« pojasnjuje Janežič in razloži, da čeprav bi od takšne predstave nemara pričakovali spektakel, ne bo tako. »Dodekalogija pripoveduje osebne zgodbe več generacij in tudi ta predstava ohranja takšen značaj, zato bo v resnici zelo intimna. Videli bomo ljudi, katerih življenjske zgodbe smo že slišali v preteklih predstavah, nekateri se bodo tu prvič srečali, pojavile se bodo nove življenjske zgodbe ljudi, ki jih bomo srečali v prihodnjih predstavah.«

»Fascinira me, kako nam režiser Tomi Janežič na ogled ponovno postavlja na videz vsakdanje stvari, denimo stadion, mimo katerega hodimo vsak dan. V tej predstavi bo zasijal v popolnoma drugačni luči in kontekstu,« pojasnjuje umetniški vodja SNG Nova Gorica Marko Bratuš. Pri režiji Janežiču pomagata režiserki Mojca Madon in Iva Olujić, glasbo je ustvaril Samo Kutin, za videovložke bo znova poskrbel Carlo Zoratti. Igralci prihajajo iz novogoriškega gledališkega ansambla, Slovenskega mladinskega gledališča, pridružujejo se jim igralci iz Novega Sada, Zagreba, na posnetkih tudi iz Ukrajine, Srbije in Romunije.

Predstavo soustvarja skupnost

Gre za enkratni dogodek, na katerem bo nastopilo več kot sto družin, posameznikov, prostovoljcev, ki so se javili za statiste, sodelujejo kulturna in športna društva, skupaj kar okoli 300 nastopajočih in sodelujočih. »Številka tukaj niti ni tako pomembna, pomembno je, da predstavo sooblikuje skupnost. To je predstava o Novi Gorici, a tudi za Novo Gorico,« pojasnjuje umetniška svetovalka Evropske prestolnice kulture Neda Rusjan Bric. Predstava bo v vsakem vremenu, obiskovalce prosijo, da na prizorišče pridejo vsaj pol ure pred predstavo in se toplo oblečejo.

Vse dosedanje predstave iz Dodekalogije žanjejo velike uspehe. Novogoriška predstava 1973 je vedno znova razprodana. Da ne bi preveč posegala v spored drugih predstav, so ji morali pripraviti poseben stranski oder. »Sanjali smo, da bi te predstave publika vzela za svoje, in to sem nam doslej dogaja, kar je res velika sreča. Ne samo predstave v Sloveniji, tudi predstava v Novem Sadu, ki bo v Slovenijo prišla šele oktobra, je razprodana za to sezono. Predvidevam, da ljudje čutijo, da so te predstave narejene zanje,« razmišlja režiser.