Operni libreto za sodobno opero v sedmih prizorih Razcvet (Blühen) slovenskega skladatelja Vita Žuraja je avstrijski igralec, pisatelj in režiser Händl Klaus spisal in povzel po noveli Prevarana (Die Betrogene) iz leta 1953, v kateri Thomas Mann prikaže paradoksalne razmere, zavite v skrb vzbujajočo dialektiko življenja in smrti. Žuraj in Klaus v operi dodatno intenzivirata zgodbo, pri tem pa se osredotočata na protagonistko Aurelio, žensko srednjih let. V fokusu je njen odnos s hčerko Ano, ki postane še bolj ambivalenten, saj sporazumevanje med njima odraža njune lastne strahove in negotovosti. Ko se Aurelia zaljubi v sinovega veliko mlajšega učitelja angleščine Kena, ki ji ljubezen vrača, njena prebujena strast ubere tragično noto; izve namreč, da je neozdravljivo bolna in da ji ostaja le še nekaj tednov življenja …
O minevanju časa
O operi je skladatelj Žuraj povedal: »Dramaturško me je navdihnil preobrat, v katerem se Aurelia na vrhuncu zaljubljenosti zave, da je neozdravljivo bolna. Na mestu tega srhljivega spoznanja zazveni preteče bobnenje harfe kot kontrast ljubezenski temi v saksofonu. Gradacija opere se ustavi in poslušalca z eteričnimi zvoki vodi do neizogibnega konca.«
Slovensko koprodukcijo je na oder postavila operna režiserka Eva Hribernik. O operi pravi: »Uprizoritev se ukvarja s fenomenom minevanja časa. Od trenutka rojstva nam čas začne odtekati. Življenje se nenehno spreminja in mi z njim. V ta kontekst postavljamo zgodbo o Aurelii in raziskujemo njen odnos do minevanja časa. Čas, ki se izteka, obremenjuje vsak trenutek njenega vsakdana. Aurelia ne sprejme staranja svojega fizičnega telesa. S časom se bori in ga želi ustaviti. V sebi bi rada zadržala pomlad. Boji se starosti, še bolj pa dejstva, da je kot ženska odcvetela.« Režiserka še pravi, da uprizoritev gledalcem odpira prostor za razmišljanje, kako tudi sami vstopamo v proces minevanja časa, kakšen je naš odziv na spremembe, ki nam jih prinese življenje, in ali se prepuščamo procesu življenja ali se mu upiramo, tako kot se je Aurelia.
Scenograf slovenske postavitve je Jaro Ješe, kostumografinja je bila Anjana Pavlič, glasbeno vodstvo pevcev solistov ter Orkestra in vokalnega ansambla SNG Maribor pa bo prevzel dirigent Simon Dvoršak. V gosteh bosta francoska mezzosopranistka Hélène Fauchère, ki ji je zaupana naslovna vloga Aurelie, ter basist Graeme Danby, domači solisti pa bodo tenorist Gregor Ravnik, sopranistka Eva Černe Avbelj in baritonist Lovro Korošec. Po ljubljanski izvedbi bodo novembra sledile uprizoritve opere še v SNG Maribor. Izvedba bo v nemškem jeziku s slovenskimi nadnapisi. Opera v sedmih prizorih traja približno 75 minut.
Druga Žurajeva opera
Vito Žuraj je ta trenutek nedvomno najpogosteje izvajan slovenski skladatelj v mednarodnem prostoru. Njegova dela so poustvarili Berlinski, Newyorški in Helsinški filharmoniki, London Philharmonia Orchestra, Simfonični orkester Bavarskega radia, Ensemble Modern, Klangforum Wien, Ensemble intercontemporain in RIAS Kammerchor pod vodstvom priznanih dirigentov, kot so sir Simon Rattle, Vladimir Jurowski, François-Xavier Roth, Matthias Pintscher, Marko Letonja in Simone Young. Izvajali so ga tudi na Salzburškem festivalu, v Teatru Colon Buenos Aires in Kraljevi festivalni dvorani v Londonu.
Razcvet je njegova druga opera in njegovo najobsežnejše delo doslej. Ob praizvedbi januarja 2023 v operi v Frankfurtu je bila med nastopajočimi tudi mariborska sopranistka Nika Gorič ter izjemni Ensemble Modern v vlogi orkestra pod taktirko Michaela Wendeberga, ki je večkrat dirigiral tudi v Slovenski filharmoniji. Požela je izjemne kritike, ugledna revija Opernwelt je opero takrat razglasila za operno praizvedbo leta. Žurajeva prva opera Orlandov grad je bila prvič izvedena leta 2013 v Theater Bielefeld v Nemčiji.
