»Zbrali smo se zaradi vse slabših delovnih pogojev, zaradi vse večjih kršitev naših delavskih pravic in zaradi porasta prekarnosti,« je razloge za protest »delavcev in študentov« na Kongresnem trgu predstavila študentska predstavnica Veronika Tržan. Protest pod sloganom »Prvi maj delavcem nazaj« je zbral približno 400 protestnikov pretežno mlajše generacije.
Na bojevito razpoloženem, a mirno izvedenem protestu in shodu od Kongresnega trga po Slovenski cesti do Mikošičevega parka niso manjkale rdeče zastave in udarni slogani. Le rdečih nageljnov ni bilo veliko. Protestniki so se opremili s številnimi transparenti, na katerih je pisalo: »delavstvu oblast, kapitalizem mora past«, »delavski boj, kapitalu pokoj«, »za 30-urni delavnik« in podobno.
Posnetek s protesta:
»Prišla sem iz radovednosti, iz proslave na Rožniku. Zdi se mi odlično, da je protest, a je po mojem mnenju prišlo premalo ljudi za tako pomembno stvar. So malo glasni, ampak saj je prav. To je prvi maj in naj se sliši,« je povedala Milka Kolak.
Majhno število udeležencev lahko pripišemo tudi temu, da so pri nas za ta praznik tradicionalne budnice z godbo ali proslave, kot je bila tudi na Ljubljanskem Rožniku. Čeprav so protesti marsikje nepogrešljiv del delavskega praznika pa je bil pri nas prvi takšen protest za delavske pravice po letu 2009, so nam povedali na sindikatu Mladi plus, ki je ena izmed organizatoric protesta skupaj z društvom Iskra, Sindikatom Zasuk in Centrom za družbeno raziskovanje – Cedra.
Kot so poudarili organizatorji, protestirajo zato, ker »dobički podjetij vsako leto podirajo rekorde in delodajalci nenehno iščejo nove načine za ustvarjanje še več dobička: s premajhnim številom zaposlenih na izmeno je dela za ostale zaposlene več, zato je stopnja izkoriščanja večja. S tem, ko so negotove oblike dela 'cenejše' in manj varne za delavce, delodajalci prihranijo denar, ki bi ga morali nameniti za osnovno socialno varnost delavcev. Z delom ob praznikih in nedeljah, z delom v izmenah, ki kršijo našo pravico do počitka, nas vse bolj izkoriščajo, nam jemljejo več časa. Ko plače stagnirajo, cene naraščajo, delovni čas pa se povečuje, se poglablja revščina in ogroža naše osnovno preživetje«.
Izpostavili so tudi krčenje že pridobljenih delavskih in socialnih pravic in razrast prekarnosti ter sočasni razkroj in privatizacijo javnih storitev, kot so javni vrtci, šole, javno zdravstvo in neprofitna stanovanja. »Javna sredstva namesto v skupno dobro mečejo za subvencioniranje gospodarstva in v žrelo vojne industrije,« opozarjajo.
Od pošte do stanovanj
Poleg organizatoric so nastopili še migrantski delavci iz Ambasade Rog, ki so opozorili na ranljiv položaj zaposlenih tujcev, in predstavniki sindikata Tuš, ki so poudarili uspeh pri pogajanju za višje plače iz začetka leta. V Sindikatu poštnih delavcev Slovenije so izkoristili priložnost, da so izrazili nasprotovanje novi strategiji Pošte Slovenije, ki po njihovi oceni pomeni privatizacijo javnega servisa in potencialno ogroža pravice okoli 5000 zaposlenih. »V načrtu je ločevanje službe pisemskih pošiljk in paketne dostave, s tem pa tudi prenos naših zaposlenih na več pravnih oseb znotraj skupine,,« je opozorila Majda Stubelj je dodala, da ni jasno, ali bodo premeščeni delavci še vedno imeli jamstvo kolektivne pogodbe. Ob tej priložnosti je napovedala stopnjevanje sindikalnih aktivnosti, 14. maja v Mariboru pa protestni shod poštnih delavcev.
»Tukaj sem kot človek, ki si prizadeva za normalno in varno življenje vseh ljudi. Stanovanja so nujna za dostojanstvo in življenje in tako je tudi v Sloveniji,« nam je povedal Hasan, ki prihaja iz Gaze, a že več let živi in dela v Ljubljani. Protesta se je udeležil pod okriljem Stanovanjskega bloka, iniciative, ki opozarja na stanovanjsko problematiko. Na protestu so opozorili, da delavci za stanovanje povečini namenijo več kot polovico mesečnega dohodka, kar je po njihovi oceni nevzdržno sploh za migrante. Prebran pa je bil tudi poziv konfederacije palestinskih sindikatov iz Gaze, ki so delavce pozvali k solidarnosti in tudi bojkotu izraelskih izdelkov.
Golaž ni manjkal
Protestni shod je v ležernost praznične Ljubljano prinesel nekaj začudenja turistom. »Sem iz Italije in slučajno sem prišla tu mimo. Moram reči, da je zelo lepo videti mlade ljudi, ki želijo spremeniti svet. To se mi zdi zelo lepo in vsekakor to podpiram. Demokracija je, da lahko ljudje glasno povedo, kaj želijo,« je povedala Alessia iz Italije. Protest, ki je trajal skoraj dve uri, se je začel z petjem Vstala primorska, zaključil pa z Internacionalo in povabilom v Sokolski dom, Tabor na Golaž in prvomajsko druženje.
