Po njegovih besedah imajo najboljše rezultate tista podjetja, ki imajo spoštovanje do sodelavca. »Vsak, ki svoje delo dobro opravi, mora iz tega dela dobiti tako plačo, da lahko normalno živi, in tudi družbe, ki prispevajo v proračun, da zagotavljajo javno šolstvo, javno zdravstvo, kajti brez tega nas ne bo. Jaz trdim, da bo takšen kapitalizem prej ali slej odšel, ne vem, na kakšen način, ne vem, ali bo z uporom ali bo enostavno z razumevanjem, da smo vsi ljudje in da vsi pač želimo normalno živeti,« je v nagovoru zbranih na Rožniku dejal Janković. Praznovanje praznika dela pa je povezal tudi z 9. majem, dnevom Ljubljane, mesta heroj.
Srečanji, ki ju organizira Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), sta dopoldne potekali tudi na Križni Gori pri Škofji Loki, kjer sta slavnostna govorca predsednik Svobodnega sindikata Slovenije Mirsad Begić in podžupanja Škofje Loke Tina Teržan, in na Celjski koči pri Celju, kjer bo slavnostni govorec izvršni sekretar ZSSS za sistemska vprašanja in socialni dialog Andrej Zorko.
Na Debencu pri Mirni sta spregovorila strokovna sodelavka ZSSS za varnost in zdravje pri delu Lučka Böhm in župan Mirne Dušan Skerbiš, na Lisci pri Sevnici podpredsednik ZSSS Oskar Komac in sevniški župan Srečko Ocvirk, na Kremžarjevem vrhu pri Slovenj Gradcu pa Tomaž Kšela iz Sindikata upokojencev Slovenije pri ZSSS in tamkajšnji župan Tilen Klugler.
Zvrstilo se je še več drugih druženj. Na Ravnah na Koroškem je spregovoril predsednik sindikata kovinske in elektroindustrije (SKEI) za Koroško Vili Novak, na Graški gori pri Velenju pa je bil slavnostni govornik velenjski župan Peter Dermol, medtem ko je v imenu sindikatov nastopila predsednica ZSSS Lidija Jerkič. Osrednjemu programu je sledilo polaganje venca k spomeniku XIV. divizije in enotam IV. operativne cone pod Hriberškovim vrhom.
Občina Kamnik je skupaj s člani Delavskega kulturnega društva Solidarnost Kamnik praznovala v Kamniški Bistrici, kjer je bila slovesnost ob 100. izvedbi tamkajšnjega prvomajskega druženja. Na slovesnosti Občine Šentjernej na Javorovici je govoril zgodovinar Aleš Gabrič. Na Primorskem pa so se v organizaciji Občine Miren-Kostanjevica družili v Opatjem Selu pri Kostanjevici na Krasu, kjer je bil slavnostni govornik podjetnik Ivo Boscarol, in v organizaciji Mestne občine Koper na dvodnevnem dogodku na Socerbu.
1. maju vrniti zgodovinsko borbenost
Sindikat Mladi plus, društvo Iskra, sindikat Zasuk in Center za družbeno raziskovanje - Cedra pa želijo 1. maju vrniti zgodovinsko borbenost. Na shodu z naslovom Prvi maj delavstvu nazaj, ki je bil na Kongresnem trgu v Ljubljani, so opozorili, da vse delavke in delavci občutijo vedno večji pritisk kapitala na delavske in socialne pravice, ki so bile priborjene s krvjo. »Brez našega dela ni ničesar: ustavi se proizvodnja vseh dobrin in nudenje vseh storitev. Brez nas se ustavi cel svet,« so izpostavili.
Praznik dela poziva delavce po vsem svetu k medsebojni solidarnosti. Praznovati so ga začeli leta 1890 v spomin na dogodke v Chicagu v ZDA. Tamkajšnji delavci so 1. maja 1886 zahtevali osemurni delavnik, pri tem pa jih je ovirala policija. V spopadu je bilo ubitih več protestnikov. V Sloveniji so 1. maj kot državni praznik uzakonili leta 1948.
Druga internacionala, ki je bila ustanovljena leta 1889 v Parizu in jo je vodil naslednik Karla Marxa Friedrich Engels, je na ustanovitvenem kongresu sprejela resolucijo o osemurnem delovniku in sklenila, da bodo vsako leto 1. maja organizirali množične manifestacije v spomin na krvave dogodke v Chicagu.
