Osrednja slovesnost v državi je bila 30. aprila na mejni črti med Italijo in Slovenijo. V Novi Gorici seveda. Prišel je predsednik evropske komisije, Italijan Romano Prodi. »Danes Evropejci proslavljajo dejstvo, da jih nič več ne ločujejo umetne ideološke meje,« je rekel. Premier Anton Rop pa, da »je bila Evropa doslej prihodnost Slovenije, zdaj je Slovenija prihodnost Evrope«. Podobno slovesno je bilo v številnih krajih ob zunanji meji Evropske unije, ki to naenkrat ni več bila.
1. maja so voditelji starih in novih članic romali na Irsko, takrat predsedujočo Evropski uniji. Tam je bila osrednja slovesnost na evropski ravni in veselilo se je dvojno. Deset irskih mest je odigralo vlogo gostitelja, vsako po eni novi članici – slovenski je bil Limerick. V Dublinu pa so Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija spremljale slovesni dvig svojih zastav ob začetku članstva. To je bila in ostala največja širitev Evropske unije, s 380 milijonov prebivalcev je skočila na 455 milijonov. Petnajsterica, kot se ji je reklo dotlej, je postala petindvajseterica. Irska predsednica Mary McAleese je pred dvajsetimi leti rekla: »Danes našim otrokom podarjamo največjo Evropsko unijo. Jutri, upamo, bodo oni in njihovi otroci ustvarili najboljšo.«
