Trg niha zaradi vsem znanih težav v avtomobilski industriji, ki trenutno vsaj na evropski ravni ne dosega predvidene prodaje, razloži direktor raške gazele Marko Gorjak. »To pa predvsem zaradi učinka prihoda kitajskih oziroma azijskih blagovnih znamk na evropske trge in v določeni meri tudi ameriških, kjer je v ospredju Tesla. Avtomobilska industrija zaradi potrebnih varčevanj išče cenejše dobavitelje na različnih trgih, trenutno se veliko obračajo na azijskega, predvsem na Kitajsko. Po drugi strani so kitajska podjetja začela v določeni meri prevzemati evropske dobavitelje avtomobilski industriji, zlasti livarne. Pričakuje se, da se bo v letošnjem letu zgodilo še nekaj prevzemov, tako da je poslovanje trenutno oteženo in nekoliko negotovo. V proizvodnji in prodaji so nihanja, ki jih praktično ni mogoče predvideti, vseeno pa pričakujemo, da bomo zaradi razpršenega portfelja kupcev (podjetje proizvaja tudi orodja za brizganje plastike ter oblikovanje stekla, pridobilo pa je tudi večji posel za ohišja baterij za hišno rabo, op. a.) letos vseeno dosegli minimalno rast.«
Nezmožnost planiranja otežuje delo
»Nenadni šoki in nezmožnost dejanskega planiranja nam otežujejo delo,« nadaljuje Marko Gorjak. »Načrt za letošnje leto je okoli petodstotna rast, kar bi z našim portfeljem kupcev po naših ocenah moralo biti realno dosegljivo. Ampak tudi če ostanemo na lanskoletni ravni, bomo zadovoljni. Eno so načrti, drugo pa dejanska pričakovanja glede na trg, kjer bi lahko prišlo do določenega upada. Za zdaj sicer kaže, da kljub vsemu ne bo tako. Železarji, s katerimi smo bili v stiku, glede na svoje analize pričakujejo, da naj bi se krivulja v drugi polovici leta občutno obrnila navzgor. Tako smo, kar se potreb po naših produktih oziroma orodjih tiče, že pripravljeni na nadaljnjo morda malo bolj pospešeno rast v prihodnjem letu.« Orodjarstvo Gorjak je s svojimi orodji prisotno tudi na trgu električnih vozil, motorjev in koles, ker pa trg električnih avtomobilov ni sprejel z najbolj odprtimi rokami, prodaja ne dosega obetanih številk. Podjetje ima zato v tem segmentu manj dela, kot bi ga imelo sicer, če bi do leta 2035 v Evropski uniji dejansko prepovedali proizvodnjo vozil z motorji na notranje zgorevanje, kar pa je po Gorjakovih besedah nerealno.
V podjetju, ki je velik porabnik elektrike, so zadovoljni, da so razmere na trgu električne energije trenutno razmeroma ugodne in da jo je tudi za naslednja leta mogoče kupiti po cenah na ravni pred rusko-ukrajinskim konfliktom. Tudi cene na trgu surovin, predvsem železa, so se začele umirjati in se celo spustile na raven pred vojno, kar je pozitiven signal. »Vsekakor pa bo potrebno še nekaj časa, da se ta krč sprosti in se naročila iz tujine normalizirajo,« pove Gorjak, ki si želi, da ne bi bilo nenadnih šokov s preveč naročili v enem in pomanjkanjem dela v drugem obdobju. Ker je celotna kovinskopredelovalna industrija v manjšem krču, tudi ne zaposluje toliko kot lani ali pred dvema letoma, poleg tega je vedno težje dobiti kvalificirano delovno silo. V podjetju je sicer zaposlenih 88 delavcev, zaradi negotovosti na trgu in prerazporeditev vzporedno z avtomatizacijo proizvodnje pa se število zaposlenih do nadaljnjega ne bo bistveno povečevalo.
Zagnali investicijski cikel
Zaradi obetov pospešene rasti v prihodnjem letu so v podjetju zagnali investicijski cikel, ki je bil zaradi negotovih razmer na čakanju. Trenutno gradijo okoli 1600 kvadratnih metrov velik prizidek k obstoječim proizvodnim prostorom. Nekatere stroje so že kupili in jih prevzeli, drugi so na poti oziroma čakajo na to, da bodo novi prostori dokončani. Investicija je vredna 1,2 milijona evrov. »S tega vidika bomo pripravljeni na povečanje proizvodnje, upam pa, da ne pride do kakih dodatnih zaostrovanj, rasti cen električne energije in materialov ali česa podobnega,« pove Marko Gorjak. Podjetje precej vlaga v avtomatizacijo, ki bo z novimi, praktično avtomatiziranimi stroji še bolj izrazita, investira pa tudi v digitalizacijo, kar je povezano s še večjimi vlaganji. »Zaradi portfelja produktov, ki trenutno prihajajo na trg, moramo najprej povečati proizvodne zmogljivosti v smislu velikosti orodij, hkrati pa razmišljamo o avtomatizaciji že zaradi potreb po zniževanju proizvodnih stroškov in zaradi težav s človeškimi viri. To pa je praktično dvojni strošek, tako da to delamo sproti in počasi,« sklene sogovornik.
