Če smo v prejšnjih desetletjih varnost razumeli predvsem kot preprečevanje padcev z odra in drugih poškodb, do katerih lahko pride na delovnem mestu, danes strokovnjaki opozarjajo na tako imenovana psihosocialna tveganja. Zdravo delovno mesto danes tako vključuje digitalni detoks, prilagodljivost in kulturo psihološke varnosti, kjer lahko zaposleni izrazi stisko brez strahu pred sankcijami.
Številke ne lažejo
Marsikateri delodajalec še vedno gleda na ukrepe varstva in zdravja pri delu kot na nepotreben strošek. Vendar ekonomska analiza kaže povsem drugo sliko. Raziskave na ravni EU in Slovenije potrjujejo, da se vsak evro, vložen v promocijo zdravja na delovnem mestu, povrne v višini od 2,5 do 4,8 evra. Ta donos se odraža v manjši bolniški odsotnosti (absentizem), manjši fluktuaciji zaposlenih (večja lojalnost), višji produktivnosti in manjši stopnji napak.
Skrb za zdravje in varnost na delovnem mestu zato ni več stvar izbire, temveč temelj dolgoročne uspešnosti. Med vsemi dejavniki zdravega življenjskega sloga je eden ključnih kakovosten spanec, saj lahko vpliva na kognitivne sposobnosti, zmožnost razmišljanja, uravnavanje čustev, obvladovanje stresa in sposobnost odločanja. Poleg tega je v dobi pametnih telefonov, ko se pričakuje nenehna dosegljivost, izjemno pomembna pravica do odklopa. Podjetja, ki so uvedla jasna pravila o nedosegljivosti po 17. uri, poročajo o 15 odstotkov nižji stopnji izgorelosti med zaposlenimi.
Redne aktivnosti
Za občutek varnosti in dobro počutje pri delu so ključni dobri delovni pogoji, ustrezno znanje zaposlenih ter organizacijska kultura, ki spodbuja sproščeno komunikacijo, medsebojno podporo in odgovorno ravnanje. Kot pravi Katja Muzlovič iz podjetja Automatic servis, vse zaposlene redno izobražujejo na področju varnega dela in požarne varnosti. Poleg formalnih usposabljanj tematiko varnosti vključujejo tudi v redne skupne sestanke, kjer se pogovarjajo o izkušnjah iz prakse, opozarjajo na morebitna tveganja ter skupaj iščejo rešitve za še varnejše delo.
Ker v podjetju verjamejo, da je dobro zdravje temelj za kakovostno delo in dobro počutje, zaposlene vključujejo tako v sistemske ukrepe kot spodbujanje zdravih navad v vsakdanjem delovnem okolju. »Zaposleni redno opravljajo obdobne preventivne zdravstvene preglede, ki omogočajo pravočasno prepoznavanje morebitnih zdravstvenih tveganj. Hkrati jih spodbujamo k zdravemu življenjskemu slogu ter o tem ozaveščamo s plakati o pomenu hidracije, gibanja in drugih zdravih navad ter objavami na intranetu MojAS. V vseh poslovnih enotah zaposlenim zagotavljamo tudi sveže sadje,« pojasnjuje Katja Muzlovič in dodaja, da so za spodbujanje gibanja uvedli mini fitnes za razgibavanje med delovnim časom. »Čeprav pobuda ni zaživela v takšnem obsegu, kot smo si sprva želeli, verjamemo, da je marsikaterega sodelavca ali sodelavko spodbudila k več gibanja tudi zunaj delovnega okolja, kar je pravzaprav najpomembnejše,« še dodaja.
Tudi v e-Študentskem servisu veliko pozornosti namenjajo vzdušju v podjetju, saj jim je po besedah Carmen Zajc pomembno, da se zaposleni na delovnem mestu počutijo varne, spoštovane in medsebojno povezane. Zato spodbujajo odprto komunikacijo, sodelovanje in dobre odnose. Zaposlene vključujejo v različne procese sodelovanja in, kjer je mogoče, tudi v odločanje. Organizirajo tudi izobraževanja o odnosih, reševanju konfliktov in mediaciji, saj želijo, da znajo zaposleni dobro sodelovati med seboj in z uporabniki njihovih storitev. Pri razvoju delovnega okolja pa si pomagajo tudi z raziskavo Zlata nit. »Zlata nit nam daje dober vpogled v to, kako zaposleni doživljajo podjetje. Na tej podlagi uvajamo izboljšave ter spodbujamo inovativnost zaposlenih in uresničevanje njihovih idej,« pojasnjuje Carmen Zajc.
Prednosti zdravega okolja
Ker se zavedajo pomena ravnotežja med delom in zasebnim življenjem, zaposlenim, kjer narava dela to dopušča, omogočajo fleksibilen delovni čas, dodatne proste dni ob pomembnih družinskih dogodkih, hkrati skušajo dopuste prilagoditi družinskim potrebam. Zaposlene spodbujajo k zdravemu življenjskemu slogu, posebno pozornost pa namenjajo tudi prehrani. Ob tem Carmen Zajc še poudarja, da ima takšno okolje tudi zelo konkretne učinke za organizacijo. »Za naše podjetje vsi omenjeni ukrepi prinašajo manj bolniških odsotnosti, ni fluktuacije kadra, več je sodelovanja med zaposlenimi. Dolgoročno pa prav zdravo in spodbudno delovno okolje ustvarja pogoje za kakovostno delo, inovativnost in zadovoljstvo za vse deležnike našega podjetja,« še dodaja.
Ker na delovnem mestu preživimo velik del dneva, varno in zdravo delovno okolje zaposlenim omogoča, da ohranjajo ravnovesje med delom in zasebnim življenjem. »Ko se po delu vrnemo domov brez pretirane utrujenosti ali zdravstvenih težav, lahko kakovostno preživljamo čas z družino, prijatelji ter se posvečamo svojim interesom in hobijem, kar pomembno prispeva k splošnemu dobremu počutju. Občutek varnosti je po številnih psiholoških raziskavah ena temeljnih človekovih potreb. Zato ima varno delovno okolje velik vpliv na motivacijo zaposlenih, kakovost sodelovanja ter pozitivno delovno vzdušje v organizaciji, kar se pogosto odraža tudi v boljših poslovnih rezultatih,« o prednostih, ki jih prinaša varno in zdravo delovno okolje, pravi Katja Muzlovič, izvršna direktorica Automatic servisa, in pri tem izpostavlja, da so pomembni tudi dolgoročni učinki. »Delovna doba danes traja več desetletij, zato je ključno, da delo opravljamo v okolju, ki podpira naše zdravje skozi vso kariero in nam pomaga ohranjati vitalnost ter kakovost življenja tudi v poznejših življenjskih obdobjih. Skrbi za varno in zdravo delovno okolje zato ne vidimo le kot zakonske obveznosti, temveč kot dolgoročno naložbo v ljudi in uspešno prihodnost podjetja,« poudarja Katja Muzlovič.