Podjetniška miselnost v vsakem poklicu

»Lahko gre za ustvarjanje vrednosti znotraj obstoječe organizacije – izvajanje novih stvari ali obstoječih stvari na nov način, kar zahteva podjetnost in inovativnost. Zato ni omejena na panogo, velikost podjetja, poslovno funkcijo ali poklic,« pojasni dr. Klara Ljubi z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki v okviru raziskovalnega projekta GETM4 raziskuje to področje. Izluščila je nekaj napotkov, ki podjetjem pomagajo vzgajati podjetnike v podjetjih.

Birokracija naj ne bo ovira

Podjetniška miselnost mora prihajati od vodstva ter biti del strategije, poslanstva in vrednot. Dr. Ljubijeva zato svetuje: »Če je mogoče, naj podjetje deluje s čim manj hierarhičnimi ravnmi, da birokracija ne ovira pri udejanjanju idej, saj je hierarhičnost pogosta ovira za vzpostavitev podjetnosti bolj naklonjene kulture.«

Nagradite inovativne

Prav tako je pomembno, da vodilni zaposlenim omogočijo avtonomijo, kar pomeni, da prevzamejo lastništvo svoje vloge in projektov. Tako bodo inovativni in se bodo neprestano učili znotraj dovoljenega. »Uspehe nagrajujemo, ponudimo napredovanje oziroma jih objavimo na platformah za priznavanje uspehov, da so vidne tudi drugim v kolektivu,« svetuje dr. Ljubijeva ter hkrati opozarja, da napak ne kaznujemo, ampak obravnavamo kot del učnega procesa.

»Organizacije, ki se tveganjem izogibajo, so po navadi manj nagnjene k sprejemanju tveganih odločitev, to pomeni tudi manj inovativnosti in podjetnosti,« meni dr. Klara Ljubi z ekonomske fakultete. Foto: Matic Šuc

Učiti se in sodelovati

Zaposlenim je treba omogočiti razvoj in izobraževanja, mentorstva in napredovanja, sama podjetniška pričakovanja pa je smiselno vključiti že v proces zaposlovanja in uvajanja. Ker je za inoviranje ključno dobro sodelovanje, naj to vključuje čim bolj raznolike time. »Dodatne nove perspektive lahko prinesejo zunanja partnerstva, na primer z večjimi korporacijami, univerzami in raziskovalnimi inštituti, kar je v določenih okoliščinah ključno za pridobitev konkurenčne prednosti, saj lahko v obstoječo panogo prinese še nepoznane pristope. Več sodelovanja lahko pride tudi kot rezultat vladnih politik, ki omogočijo na primer raziskovalna sredstva in pisarne za prenos znanja in tehnologij,« sklene dr. Ljubijeva s katedre za menedžment in organizacijo.