Kadrovska agencija Adecco Slovenija, ki je že vrsto let partner Dnevnikovega projekta Zlata nit, je konec meseca junija pripravila poglobljen pregled trga dela 2026 - ključnih trendov, analizo gibanja brezposelnosti, dodali so tudi praktične rešitve vse od optimizacije stroškov do zunanjega izvajanja storitev. Vodja marketinga Urška Lovšin je prepričana, da je vodilo prihodnosti to, kako hitro bomo uspeli zaposlene opremiti z novimi znanji in kompetencami.
Kateri izsledki v raziskavi so vas najbolj presenetili?
Pregled dela 2026 potrjuje, da se trg dela nahaja v obdobju velikih sprememb. Eden najbolj zanimivih izsledkov je, da pomanjkanje talentov ostaja eden največjih izzivov delodajalcev, čeprav se gospodarsko okolje spreminja in podjetja delujejo previdneje kot v preteklih letih. Podjetja se vse težje soočajo z iskanjem ustreznih kadrov, hkrati pa zaposleni postajajo vse bolj zahtevni glede delovnih pogojev, možnosti razvoja in fleksibilnosti.
Posebej izstopa tudi dejstvo, da se spreminja razumevanje privlačnega delodajalca. Plača ostaja pomembna, vendar ni več edini odločilni dejavnik. Zaposleni vse bolj cenijo ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, možnosti napredovanja, kakovost vodenja in organizacijsko kulturo. Raziskava kaže tudi, da umetna inteligenca in digitalizacija ne pomenita zgolj tehnološkega izziva, temveč predvsem izziv razvoja kompetenc. Organizacije, ki bodo znale pravočasno vlagati v usposabljanje zaposlenih, bodo imele pomembno konkurenčno prednost.
Kakšna je »krvna slika« trga dela Slovenije?
Slovenski trg dela ostaja v dobri kondiciji, vendar se pod površjem skrivajo številni izzivi. Stopnja brezposelnosti ostaja med nižjimi v Evropi, povpraševanje po delovni sili pa je še vedno visoko. Delodajalci se soočajo z velikim pomanjkanjem kadrov predvsem v proizvodnji, logistiki, gradbeništvu, zdravstvu, gostinstvu ter nekaterih tehničnih in strokovnih poklicih.
Obenem se Slovenija sooča z dolgoročnimi demografskimi spremembami. Delovno aktivno prebivalstvo se zmanjšuje, prebivalstvo se stara, potrebe gospodarstva pa ostajajo visoke. Zaradi tega postaja zaposlovanje tujih delavcev vse pomembnejši del kadrovske strategije številnih podjetij. Če želimo ohraniti gospodarsko rast in konkurenčnost, bomo morali še bolj sistematično vlagati v razvoj kompetenc, privabljanje talentov in vključevanje različnih skupin na trg dela.
Slovenija ima kakovostne kadre in visoko stopnjo strokovnega znanja, vendar bo za prihodnji razvoj ključna predvsem sposobnost prilagajanja spremembam.
Kaj se dogaja z višino plač? Se stroški dela povečujejo?
V zadnjih letih smo priča stalni rasti plač, ki jo spodbujajo inflacija, pomanjkanje delovne sile in vse močnejša konkurenca med delodajalci. Podjetja se zavedajo, da morajo za privabljanje in zadrževanje zaposlenih ponuditi konkurenčne pogoje, zato so bila prisiljena prilagoditi plačne politike.
Ob tem pa ne rastejo zgolj plače. Povečujejo se tudi drugi stroški dela, kot so prispevki, dodatni bonitetni programi, stroški izobraževanja, usposabljanja in uvajanja zaposlenih. Delodajalci se vse bolj zavedajo, da je dolgoročno ceneje obdržati kakovostnega zaposlenega kot iskati in uvajati novega.
Zato danes govorimo o celotnem strošku zaposlenega in ne več samo o osnovni plači. V številnih panogah postajajo pomemben del ponudbe tudi ugodnosti, kot so fleksibilen delovni čas, dodatni dnevi dopusta, programi za dobro počutje zaposlenih in možnosti strokovnega razvoja.
Kakšne so posledice tega?
Rast stroškov dela predstavlja za podjetja pomemben izziv. Na eni strani morajo ostati privlačna za zaposlene, na drugi strani pa ohranjati produktivnost in konkurenčnost. Zaradi tega številna podjetja vlagajo v avtomatizacijo, digitalizacijo procesov in učinkovitejšo organizacijo dela.
Hkrati opažamo, da se spreminjajo tudi pričakovanja glede produktivnosti. Delodajalci vse več pozornosti namenjajo razvoju kompetenc zaposlenih, saj lahko le s povečevanjem dodane vrednosti upravičijo višje stroške dela.
Za zaposlene je rast plač pozitivna novica, vendar dolgoročna vzdržnost zahteva tudi rast produktivnosti. Če rast stroškov dela bistveno presega rast ustvarjene vrednosti, lahko to vpliva na investicije, konkurenčnost podjetij in njihovo sposobnost ustvarjanja novih delovnih mest.
Kaj vas najbolj zaskrbljuje?
Največjo skrb predstavlja strukturno pomanjkanje talentov. To ni več kratkoročen pojav, temveč dolgoročen trend, ki ga poganjajo demografske spremembe, tehnološki razvoj in spreminjajoče se potrebe gospodarstva. Številna podjetja danes ne iščejo več zgolj zaposlenih, temveč specifična znanja in kompetence, ki jih je na trgu vse težje najti.
Prav tako nas skrbi hitrost tehnoloških sprememb. Umetna inteligenca, avtomatizacija in digitalizacija bodo v prihodnjih letih bistveno preoblikovale številna delovna mesta. Ključno vprašanje ni, ali bodo spremembe prišle, temveč kako hitro bomo uspeli zaposlene opremiti z novimi znanji in kompetencami.
Če želimo uspešno izkoristiti priložnosti prihodnosti, bo potrebno tesnejše sodelovanje med gospodarstvom, izobraževalnim sistemom in državo.
Kaj svetujete zaposlovalcem?
Podjetjem svetujemo, da kadrovska vprašanja obravnavajo kot strateško poslovno temo. Uspešna bodo tista podjetja, ki bodo znala ustvariti privlačno delovno okolje, vlagati v razvoj zaposlenih in graditi kulturo zaupanja ter vključevanja.
Pomembno je, da organizacije ne razmišljajo zgolj o zaposlovanju, temveč tudi o razvoju, motivaciji in zadrževanju zaposlenih. Vlaganje v izobraževanje, prekvalifikacije in razvoj vodij postaja ena najboljših dolgoročnih naložb. Prav tako priporočamo večjo odprtost do različnih oblik dela, mednarodnega zaposlovanja in uporabe novih tehnologij. Prihodnost trga dela bo pripadala organizacijam, ki bodo dovolj prilagodljive, da bodo znale združiti tehnologijo, kompetence in človeški potencial. Ljudje ostajajo najpomembnejši dejavnik uspeha vsake organizacije, zato mora biti skrb za zaposlene tudi v prihodnje ena ključnih poslovnih prioritet.
x