Pilotni projekt je pokazal, da se strah pred novimi tehnologijami zmanjšuje, ko ljudje razumejo njihov namen, jih preizkusijo v praksi in spoznajo, da niso namenjene nadomeščanju človeka, temveč njegovi podpori.
Humanoidne robote danes najpogosteje vidimo v videih ali na dogodkih, kjer plešejo, tečejo, skačejo ali izvajajo tehnično impresivne gibe. Takšni prizori pokažejo, kako hitro napreduje tehnologija, vendar odpirajo tudi pomembnejše vprašanje: kaj se zgodi, ko humanoidni robot zapusti oder, laboratorij ali družbena omrežja in vstopi v resnično proizvodno delovno okolje?
Prav tam se začne njegova dejanska uporabna vrednost. Ne v tem, da navduši za nekaj minut, ampak v tem, da pomaga pri fizično zahtevnih, ponavljajočih ali nevarnih opravilih, razbremeni zaposlene, zmanjša tveganja pri delu in pomaga podjetjem tam, kjer kronično primanjkuje delovne sile.
Na to vprašanje sta se odločili odgovoriti slovenski podjetji Peruna in Hiproject, ki letos začenjata pilotni projekt uvajanja humanoidnih robotov v proizvodno okolje.
Srečanje z Maxom
Hiproject, slovensko tehnološko podjetje, je v Peruno med zaposlene pripeljal dva humanoidna robota. Eden izmed njiju je bil Max, humanoidni robot UBTECH Walker S2, najsodobnejši humanoidni robot na svetu in edini te vrste v Evropi. Namesto klasične predstavitve so se odločili za drugačen pristop. Zaposleni so se lahko robotov dotaknili, jih vodili, z njimi komunicirali ter spoznavali njihove možnosti in omejitve v resničnem proizvodnem okolju.
Ker so želeli razumeti dejanski vpliv takšne izkušnje, je Peruna med zaposlenimi izvedla anketo pred srečanjem z roboti in po njem. Rezultati so pokazali opazno spremembo. Največji premik se je zgodil pri občutku varnosti in zaupanja v humanoidne robote, ki se je v zgolj nekaj urah povečal za 0,77 točke na petstopenjski lestvici. Pomembno se je izboljšalo tudi razumevanje razlogov za uvajanje tovrstnih tehnologij v delovno okolje ter prepričanje, da roboti niso namenjeni nadomeščanju ljudi, temveč podpori pri delu.
»Naš prvi cilj je bil, da zaposleni pridejo v stik s humanoidom in izgubijo strah. Ugotovili smo, da to ni nekaj, kar se zgodi v enem dnevu. Zaupanje se gradi postopoma,« pojasnjuje Dejan Kovačič, direktor podjetja Peruna in prejemnik priznanja Zlata nit 2025.
Tehnologija se začne pri ljudeh
Posebnost projekta je tudi okolje, v katerem se izvaja. Peruna je invalidsko podjetje, kjer je vprašanje vpliva novih tehnologij na zaposlene še posebej občutljivo. Prav zato želijo pokazati, da humanoidni roboti niso namenjeni nadomeščanju ljudi, temveč razbremenjevanju zaposlenih pri fizično zahtevnih, ponavljajočih ali potencialno nevarnih opravilih.
»Če želimo humanoidne robote uspešno uvajati v podjetja, moramo najprej razumeti ljudi, procese in okolje, v katerega tehnologija prihaja. Pri tem je varnost absolutni temelj. Roboti, ki jih uvajamo, niso povezani s kitajskimi strežniki, podatki pa ostajajo pod nadzorom podjetja oziroma v varnem evropskem okolju. Prav zato so naše več kot 20-letne izkušnje z industrijsko avtomatizacijo in robotizacijo tako pomembne. Vemo, kaj pomeni uvajati tehnologijo v proizvodnjo, kjer ne sme biti prostora za improvizacijo,« pravi Urban Pevnik, direktor podjetja Hiproject.
Po njegovih besedah Evropa velikega dela tekme na področju strojne opreme humanoidnih robotov ni dobila, vendar se ključna dodana vrednost danes vse bolj seli na področje programske opreme, integracij, varnosti in prilagajanja robotov realnim delovnim procesom.
»Robote lahko kupimo. Znanje, kako jih vključiti v proizvodne procese, kako jih povezati z ljudmi, kako jih naučiti konkretnih nalog in kako zagotoviti njihovo varno uporabo, pa moramo razviti sami. To je področje, kjer Hiproject vidi svojo največjo vlogo,« dodaja Pevnik.
Hiproject letos uvaja vsaj pet pilotnih projektov humanoidne robotike v industrijska okolja. Poleg industrije podjetje humanoidne robote razvija in prilagaja tudi za uporabo v farmaciji, logistiki, hotelih in turizmu, bolnišnicah in domovih za starejše ter trgovinah, kjer lahko pomagajo pri informiranju, usmerjanju, podpori zaposlenim in prevzemanju ponavljajočih se nalog.
Največ razvoja je pri učenju robotov
Za Hiproject pa je tudi pomemben razvojni korak pri ustvarjanju programske opreme, integracij in varnostnih rešitev, ki bodo omogočale uporabo humanoidnih robotov v realnih delovnih okoljih. Humanoidnih robotov ne vidijo kot končnega izdelka, temveč kot platformo, ki jo je treba prilagoditi konkretnemu okolju, nalogam in ljudem, ki bodo z njo delali. Zato se največ razvoja danes dogaja pri učenju robotov, integraciji v obstoječe procese, razvoju programske opreme ter zagotavljanju varnega sodelovanja med človekom in robotom.
Partnerja poudarjata, da bo prihodnost uspešna le, če bodo pri uvajanju novih tehnologij sodelovali gospodarstvo, raziskovalne organizacije in izobraževalne ustanove. Ne zato, da bi gradili robote zaradi tehnologije same, temveč zato, da bi znali tehnologijo uporabiti na način, ki ljudem prinaša resnično vrednost. V Slovenskih Konjicah Hiprojecgt gradi tudi HIPRO HUB, enega največjih centrov robotike in Industrije 5.0 v regiji, namenjenega povezovanju gospodarstva, raziskovalcev, izobraževalnih ustanov in tehnoloških podjetij.