Gospodarska stagnacija običajno sproži obrambne reflekse: nadzor stroškov, zamrznitev zaposlovanja in zaostrovanje postopkov. Čeprav so ti ukrepi včasih nujni, sami po sebi slabijo dolgoročno konkurenčnost. »Z evropske perspektive mora HR namesto tega krepiti sposobnost organizacije za prilagajanje,« je prepričan David Ducheyne, podpredsednik Evropske kadrovske zveze (EAPM). Organizacijsko zdravje po njegovem mnenju združuje odpornost, jasnost namena, zaupanje in trajnostne prakse dela z ljudmi. »Primer podjetja Kongō Gumi — japonskega podjetja, ki je preživelo več kot 1500 let — ponazarja, da dolgoživost ni posledica mirovanja, temveč nenehnega preoblikovanja, « doda Ducheyne.

UI ne spreminja človeške narave

V negotovih časih se mora zato HR osredotočiti na gradnjo kolektivnih sposobnosti: prilagodljivosti, sodelovanja med oddelki, kakovosti vodenja, pravičnosti in zaupanja. »To niso »mehke« vrednote. So strateškega pomena. Ko se negotovost poveča, zaupanje postane gonilo produktivnosti. Brez njega izgine pripravljenost zaposlenih, da v delo vložijo dodaten trud," je prepričan Ducheyne.

»Previden sem tudi, ko kadrovski strokovnjaki napovedujejo »konec delovnih mest« ali »konec začetniških pozicij«. Takšne napovedi so pogosto preuranjene in lahko postanejo samouresničujoča se prerokba. Imamo moralno dolžnost zagotoviti, da se tehnološka preobrazba ne sprevrže v socialno izključenost,« meni David Ducheyne,. Prvi premik je prehod od »prihodnosti HR-ja« h »HR-ju za prihodnost«. HR se mora prenehati obremenjevati z lastno pomembnostjo — zlasti s strahovi, da bo umetna inteligenca (UI) nadomestila kadrovsko funkcijo — in se namesto tega osredotočiti na učinek. Osrednje vprašanje ni: »Ali bo HR preživel?«, temveč: »Kaj mora HR storiti danes, da zgradi boljšo prihodnost za organizacije in družbo?«

David DucheynePODPREDSEDNIK EVROPSKE KADROVSKE ZVEZE e je priznani strokovnjak za vodenje, organizacijski razvoj in upravljanje človeških virov z več kot 30-letnimi poslovnimi izkušnjami.

David Ducheyne, Evropska kadrovska zveza: »Le manjši del ekip dosega tako visoko produktivnost kot visoko vitalnost. Preveč jih deluje v »izkoriščevalskem načinu«: močni rezultati, a nizka raven dobrega počutja. Recimo, trend »996« (izjemno intenziven delovni urnik, ki izvira iz kitajske tehnološke industrije, op. p.) – če mu sploh lahko tako rečemo – pričakuje, da bodo ljudje delali od 9. ure zjutraj do 21. ure zvečer, 6 dni v tednu. To je nezaslišano.«

UI, podobno kot prejšnji tehnološki valovi, spreminja način dela. »Ne spreminja pa človeške narave. Ljudje še vedno potrebujejo smisel, pravičnost, razvoj, pripadnost in dostojanstvo. Naloga HR-ja je zagotoviti, da organizacije odgovorno uporabljajo UI za produktivnost in inovacije — hkrati pa ljudem omogočiti, da znotraj te preobrazbe uspevajo,« pravi Ducheyne, ki bo osrednji govorec na Slovenskem kadrovskem kongresu, ki bo 2. in 3. aprila v Portorožu. Peter Ribarič, programski vodja kongresa, pri tem dodaja, da. če želimo, da premiki zares štejejo, mora HR narediti jasen in pogumen zasuk: iz podporne funkcije v soustvarjalca poslovne vrednosti. 

Priporočamo