V mednarodni raziskavi projekta GETM4 smo identificirali več strategij, ki podjetje ne stanejo nič, lahko pa prinesejo veliko z vidika produktivnosti, zaupanja, dobrega počutja in zadovoljstva na delovnem mestu.

Prožnost, agilnost, fleksibilnost

Fleksibilnost je postala ena najbolj iskanih značilnosti delovnega mesta, najsibo časovna, lokacijska ali pri usklajevanju dela in življenja. Za izboljšanje produktivnosti in angažiranosti bi morali zaposlenih ponuditi fleksibilen časovni okvir dela, saj se nivoji energije tekom dneva med posamezniki razlikujejo. Zaposleni naj bi tudi sami izbirali, kdaj izvajajo klice, poglobljeno delo, srečanja in ostale vrste delovnih nalog, ki so različno intenzivne in zahtevajo različne pristope. Z vidika lokacije lahko delo od doma nadgradimo z »delom od kjerkoli«. Menjava okolja (npr. prostor za skupno delo (angl. co-working space), kavarna, knjižnica) lahko prekine običajno delovno rutino in izboljša kreativnosti. Dodatna spodbuda in podpora naj bo namenjena zaposlenim, ki skrbijo za otroke ali starejše, da jim zmanjšamo stres pri usklajevanju obveznosti v zasebnem življenju.

Mesto za odklop

Ustvariti ustrezno delovno okolje, ki vključuje dostop do hrane, ki podpira zdrav življenjski slog, je neprocesirana, dostopna vsem zaposlenim, upošteva različne prehranske preference ter omejitve in katere zaloga se redno obnavlja. Zaposlenim lahko omogočimo, da na delovno mesto pripeljejo svoje hišne ljubljenčke, ki razbremenijo delovno okolje in povečajo interakcijo med zaposlenimi. Delovni ritem naj vpelje dneve brez sestankov, obstoječe sestanke pa naj se izvede bolj učinkovito, tj. omejeno v trajanju in z jasno časovnico. Na sestankih naj se začetnih nekaj minut nameni izmenjavi občutkov in počutja z managerji/vodjami kot pobudniki, pri čemer mora biti sprejemljivo izraziti svoja pozitivna ali negativna čustva. Če zaposleni v čustveno napornem trenutku rabi premor, mu omogočimo 5-10 minut »čustvenega odmora«. V fizičnem okolju lahko organiziramo prostor, ki ga zaposleni uporabijo za ta namen, v digitalnem okolju pa omogočimo možnost odklopa. S tem bomo povečali čustveno varnost ter zaupanje med člani tima.

Klara Ljubi, EF Univerza

Klara Ljubi, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani: »Dodatna spodbuda in podpora naj bo namenjena zaposlenim, ki skrbijo za otroke ali starejše.«

Sprememba organizacijske kulture je sicer trd oreh, a vsaj manjši koraki v tej smeri so nujni za vzpostavitev zdravih in srečnih digitalnih okolij. Ključna je vloga management kot podpore za spremembe in zgled pri udejstvovanju v ponujenih aktivnostih in ugodnostih. Odmori naj bodo razumljeni kot pomemben in koristen del dela, ne kot razlog za občutek krivde. Uspešnost naj se vrednoti predvsem po doseženih rezultatih, ne le po količini vloženega časa. Zaposleni naj se bolj usmerijo v spodbujanje in praznovanje uspehov, kar bo vzpostavilo kulturo pozitivnosti, namesto na težave. Pogovor o težavah naj bo dovoljen v primerih, ko ima zaposleni tudi potencialno rešitev.

Pomembno vlogo igra odnos med zaposlenimi

Spodbudite spontanih, majhnih dejanj, s katerimi se zaposleni bolj povežejo. Uvedite kulturo »naključnega dejanja pozornosti«, kar pomeni, da zaposleni predlagajo sodelavca, ki dobi manjše darilo presenečenja (kava, ena ura manj dela, zahvalno sporočilo), kot nagrado za dobro opravljeno delo. Tovrstni uspehi se morajo izpostaviti tudi na sestankih ali komunikacijskih kanalih in spodbudite zaposlene, da na tak način javno pohvalijo sodelavca. Ne osredotočajte se samo na službene dosežke, ampak tudi osebne trenutke, kot so obletnice, rojstni dnevi in dosežki iz osebnega življenja.

Kot rezultat opisanega si želimo ustvariti trajnostna delovna okolja, kjer se stremi k dolgoročni dobrobiti in dobremu počutju zaposlenih, energijski učinkovitosti in zmanjševanju nepotrebnih digitalnih smeti. Spodbujajte trajnostno uporabo tehnologije (temni način, energetsko učinkovite naprave ipd.), zmanjšajte nepotrebna e-poštna sporočila in sestanke za zmanjšanje digitalnega onesnaževanja ter uporabljajte deljene oblačne mape za shranjevanje dokumentov namesto večkratnega pošiljanja po e-pošti.

Dobro počutje zaposlenih naj bo del kariernih ciljev

Za dolgoročno možnost kariernega razvoja omogočite mentoriranje in projekte ali premestitve v druge poslovne funkcije. Korist vam bo prineslo tudi spodbujanje sobotnega leta, kariernih premorov in fleksibilnih napredovanj, ki niso popolnoma odvisna od vnaprej definiranih pravil. Pri tem ne smete zanemariti, da so zaposleni različni, zato jim lahko ponudite naslednji dve fleksibilni možnosti za podporo svojega dobrega počutja skladno s svojimi potrebami: 1. 1 ura tedensko kot »ura dobrega počutja«, ki jo lahko izkoristijo za sprehod, meditacijo, sprostitev ipd. Zaposleni lahko ideje delijo preko skupnega komunikacijskega kanala, vodje pa morajo biti tisti, ki dajejo zgled, da se to dejansko izkorsiti. 2. Neke vrste štipendija (npr. 20 € mesečno). Na primer, obisk fitnesa, nakup knjige ali obisk masažnega centra).

Klara Ljubi je članica Katedre za management in organizacijo, Ekonomske fakulteta v Ljubljani. Sodeluje tudi na projektu GETM4, izsledke katerega preko povezave izbora najboljšega zaposlovalca Zlata nit, objavljamo tudi v Dnevniku. V središču obeh so namreč odnosi v sodobnih delovnih okoljih.

Priporočamo