Merjenje človeškega faktorja, tj. kakovosti odnosov v organizaciji je več kot kadrovsko orodje. Vemo, da prihodnost najboljših podjetij ni zapisana le v poslovnih načrtih, temveč izvira iz moči odnosov med ljudmi, ki jih soustvarjajo. Na tem področju smo pionirski, saj je Slovenija prva država na svetu, ki sistematično meri kakovost odnosov na delovnem mestu. Medijsko-raziskovalni projekt Zlata nit časnika Dnevnik, ki teče že 19. leto zapored, ponudi barometer kakovosti odnosov v organizaciji.
eNPS, indikator stopnje priporočanja zaposlenih
Indikator stopnje priporočanja zaposlenih ali eNPS (ang. Employee Net Promotor Score) meri, koliko na lestvici od 0 do 10 zaposleni priporočajo svojo organizacijo kot dobro za delo. Vrednost kazalnika dobimo tako, da od deleža priporočevalcev (ocene 9 in 10) odštejemo delež kritikov (ocene od 0 do 6). Tako se izmerjeni eNPS lahko giblje med vrednostmi od -100 do 100.
Merjenje ni tekma z absolutnim ciljem, je ogledalo v gibanju
eNPS je kazalnik, ki v danem trenutku pokaže, v kakšni meri bi zaposleni svoje podjetje priporočili kot dobro mesto za delo. Gre za posnetek stanja in ne dokončno sodbo. Njegova prava vrednost se pokaže šele skozi čas, saj organizacije, ki eNPS merijo redno, pridobijo trend. Vidijo, ali se stopnja priporočanja podjetja za delo izboljšuje ali slabša, in to dovolj zgodaj, da lahko ukrepajo. Redno merjenje eNPS je zato podobno rednemu merjenju krvnega tlaka: enkratna vrednost pove malo, serija merjenj pa razkrije, ali organizacija gre v pravo smer.
Ko želimo izvedeti, ali smo se dobro odrezali tudi na splošno, se primerjamo z drugimi. A enotnega referenčnega okvira, ki bi za vsako vrednost povedal, ali je rezultat dober ali slab, preprosto ni. Vrednost kazalnika eNPS je namreč odvisna od dejavnikov, kot so velikost podjetja (večje organizacije strukturno težje dosegajo visok eNPS), panoga (v logistiki, zdravstvu ali maloprodaji so vrednosti sistemsko nižje kot v tehnologiji ali svetovalnih storitvah), faza razvoja podjetja (podjetje sredi korenite preobrazbe bo praviloma beležilo nižje vrednosti kot stabilna, zrela organizacija) ter kulturni in geografski kontekst.
Grob kompas lahko ponudijo mednarodne primerjave. Na splošno velja, da so vrednosti med 10 in 30 dobre, med 30 in 50 močne, nad 50 odlične, nad 80 pa izvrstne, med najboljšimi na svetu. Po globalnih podatkih platforme za spletno anketiranje SurveyMonkey, ki je zbrala odgovore iz več kot 150.000 organizacij po svetu, znaša povprečna vrednost eNPS 32. A ta globalni agregatni podatek ni dovolj natančen za kakovostno primerjavo.
Zlata nit postreže z orientacijo v slovenskem prostoru
Z vključitvijo kazalnika eNPS v Zlato nit je Slovenija dobila lasten sistematični referenčni okvir. S podatki o primerljivih podjetjih znotraj domačega gospodarskega okolja, kakršne zagotavlja Zlata nit, postane kompas precej bolj natančen. Organizaciji namesto posplošenega konteksta ponudi aktualno primerjavo, koliko izmerjeni eNPS odstopa od povprečja ostalih podjetij znotraj njihove kategorije (mala, srednja in velika podjetja). Dlje kot smo od rezultatov ostalih oz. od ideala, bolj nam diagnostika govori, da se je treba področju izdatneje posvetiti.
Lekcije: značilnosti vrhunskih slovenskih zaposlovalcev
Podatki iz letošnje izvedbe Zlate niti omogočajo prvi pogled na eNPS vrednosti med slovenskimi podjetji, ki so se uvrstila med finaliste.
Med finalisti malih podjetij (do 50 zaposlenih) znaša povprečna vrednost eNPS 76, kar je po mednarodnih merilih odlično in nakazuje, da majhnost ni ovira, temveč pogosto prednost: bližina vodstva, neposredna komunikacija in jasna organizacijska kultura delujejo v prid zaposlenim.
Pri srednje velikih podjetjih (51–250 zaposlenih) je povprečna vrednost eNPS med finalisti 49. Vrednost, ki po mednarodnih merilih še vedno sodi med močne rezultate. Finalisti med velikimi podjetji (nad 250 zaposlenih) pa beležijo povprečni eNPS 31, kar je v skladu z globalnimi trendi. Ko podjetje namreč preseže določeno velikost, postane vzdrževanje enotne kulture in neposrednega odnosa med vodstvom in zaposlenimi strukturno zahtevnejše.
V kategorijah srednjih in velikih podjetij je razpon med finalisti velik. A ne gre za znak slabosti, temveč zrcalo raznolikosti: vključena so podjetja iz različnih panog, z različnimi poslovnimi modeli in v različnih fazah razvoja. Prav ta heterogenost dela primerjavo znotraj kategorije posebej dragoceno, saj pokaže, da visok eNPS ni privilegij določene panoge ali velikosti, temveč sad zavestnih odločitev o tem, kako se vodi in gradi kulturo.
Ko številke, ki stojijo za eNPS, dobijo svoj glas
V letu 2025 smo Zlato nit pomembno nadgradili. Kazalnik eNPS smo nadgradili z odprtim vprašanjem, zakaj so zaposleni podali tako oceno, povezano s priporočanjem podjetja kot delodajalca. Razvojni partner Zlate niti, raziskovalna družba Valicon, je v analizo odgovorov vpeljala sodobno tehnologijo, kar je omogočilo sodobno, natančno, pa tudi varno analizo odgovorov. Za pripravo kodnega sistema, izvedbo samega kodiranja, povzemanje, izločanje navedb, kjer bi se lahko prepoznala identiteta osebe, in za iskanje tipičnih primerov navedb Zlata nit zdaj uporablja strojno učenje in umetno inteligenco.
Uvedba teh orodij omogoča organizacijam povsem novo raven razumevanja. Ne gre več le za izmerjeno vrednost v številki, temveč za razumevanje ozadja oz. jasno sliko tega, kaj v resnici stoji za ocenami zaposlenih. Iz zbranih odgovorov se izrisujejo ponavljajoči se vzorci o tem, kaj krepi ali spodkopava zaupanje, zavzetost in ponos na delodajalca.
Zlata nit vodstvu ponuja konkretno podlago za odločanje in varno navigacijo, saj subjektivne občutke o klimi v podjetju nadomesti z objektivnimi strateškimi uvidi. Za slovensko gospodarstvo pa projekt predstavlja sistemski diagnostični instrument, ki skozi primerjalno analizo z najboljšimi meri organizacijsko zdravje na ravni celotne države. Z leti zbrana baza, ki obsega več kot milijon podatkov, ne razkriva le standardov vrhunskih zaposlovalcev, temveč na nacionalni ravni identificira strukturna ozka grla in rezerve za dvig konkurenčnosti Slovenije na globalnem trgu talentov.
x
Maruša Grah je vodja projekta Zlata nit v družbi Mediade, ki skrbi za metodološki razvoj in izvedbo projekta Zlata nit.
Zenel Batagelj je ustanovitelj in partner raziskovalne družbe Valicon, razvojnega partnerja projekta Zlata nit.