Priča smo porastu samozaposlitve in sočasnih dveh novih scenarijev kariernih poti specialistov oziroma managerjiev. Na pohodu so t.i. delne (ang. fractional) in začasne (ang. interim) kariere, ki dopolnjujejo klasične zaposlitve za nedoločen čas. To je letos postalo še bolj izrazito, kar opazimo tudi na platformah, kot je LinkedIn. »Lani smo videli povečanje števila tistih, ki se predstavljajo kot t.i delni menedžerji, kar pomeni, da delajo delovni čas v eni organizaciji, delovni čas v drugi, hkrati pa vodijo še svetovalne projekte,« opaža dr. Nadya Zhexembayeva, »gurujka reinvencije«, ki pomaga globalnim voditeljem in podjetjem s seznama Fortune 500. Temu pojavi pravi t.i. portfeljske kariera, kjer je posameznik razpet med več vlogami - ima službo, lastno podjetje, povrh tega pa še svetuje. »Ta koncept postaja vse bolj priljubljen. Številni najuspešnejši strokovnjaki zdaj iščejo priložnosti za delo v več podjetjih hkrati, saj imajo tako sposobnosti kot željo po širši vključenosti. Umetna inteligenca ta trend samo pospešuje, saj povečuje število podjetij, ki jih lahko ena oseba učinkovito podpira,« meni dr. Zhexembayeva.
Vse to nakazuje, da bo trend samozaposlitve in porfeljske kariere še naprej rasel, saj ga podpirajo tako vedenje trga kot tudi nastajajoče raziskave. Vzpostavlja se nova oblika odnosa med posameznikom in podjetjem. »Ni več le vprašanje polnega, delnega ali nobenega zaposlitvenega razmerja, temveč vse vrste hibridnih oblik dela – mnoge od teh še sploh niso bile izumljene. Menim, da je ta premik šele na začetku, in da bomo v prihodnosti priča še večjemu razvoju teh fleksibilnih delovnih oblik,« zaokroži dr. Zhexembayeva.
Agencija za freelancerje
Kadrovske agencije se na trend delnih karier odzivajo različno hitro. Tradicionalne agencije so bile dolgo osredotočene na klasične, dolgoročne zaposlitve, medtem ko novejši akterji razvijamo fleksibilnejše modele - projektno delo, “bazeni talentov” in hibridne oblike sodelovanja. Na eni strani imamo ljudi, ki se odločajo za tak način dela, ki omogoča več fleksibilnosti in raznolikosti. Na drugi strani pa podjetja vse pogosteje potrebujejo specifična znanja za omejen čas. Do zdaj so se pogosto obračala na mednarodne platforme, vendar se je pokazalo, da raje sodelujejo z lokalnimi strokovnjaki, ki poznajo jezik, trg in poslovno okolje.
Prav na ta razkorak odgovarja platforma mojfreelancer.si, kjer povezujejo lokalne freelancerje z domačimi podjetji. »Naša prednost je v ciljnem iskanju in razumevanju lokalnega okolja, zaradi česar so sodelovanja učinkovitejša in bolj kakovostna. Odgovarjamo predvsem na tri izzive: hitrost dostopa do znanja, fleksibilnost sodelovanja in transparentnost (jasni pogoji, cene, pričakovanja),« odgovarja Katja Kurnik, direktorica mojfreelancer.si. Pravi, da se na njih obračajo zelo različni naročniki, od samostojnih podjetnikov, ki potrebujejo pomoč pri npr. administraciji, digitalnem marketingu, do večjih podjetij in korporacij, ki iščejo specializirane strokovnjake za takojšnjo vključitev v projekte. »Naše delovanje temelji na modelu “marketplace”, kar pomeni, da hkrati nagovarjamo podjetja in freelancerje. To je zahtevno, a nam v zadnjih dveh letih uspeva,« pravi Kurnikova.
Kaj pretehta?
Za posameznika je lahko portfeljska kariera zelo privlačna, saj prinaša več avtonomije, raznolikosti in možnost, da svojo profesionalno identiteto gradi širše kot zgolj skozi eno zaposlitev. »Hkrati pa zahteva visoko stopnjo samodiscipline, dobro upravljanje energije in jasno postavljene meje,« meni Maja Remic, Profil. A svobodnjaški vidik tovrstne karierne poti lahko hitro zavede.
Med glavnimi tveganji, tako Remičeva, so razpetost med projekti, stalna dosegljivost, pritisk, da mora posameznik ves čas ostajati tržno relevanten, ter večja ranljivost v obdobjih, ko se spremenijo osebne okoliščine ali ko z leti upadeta tempo in operativna agilnost. Katja Kurnik, mojfreelancer.si, med glavne pasti freelancerstva umešča nestabilne prihodke, negotovost glede prihodnjih projektov ter s tem občutek iskanja nove priložnosti. »Delna ali projektna kariera pogosto vodi v razpetost med več nalogami hkrati, kar lahko vpliva na slabše ravnovesje med delom in zasebnim življenjem. Z leti se lahko pokaže tudi težava v manjši agilnosti ali energiji, medtem ko trg pogosto favorizira mlajše ali cenejše izvajalce,« dodaja Kurnikova. Poleg tega freelancerji pogosto nimajo socialne varnosti (dopust, bolniška), kar dolgoročno povečuje tveganje za finančno nestabilnost.
Kar se tiče podjetij, pa je sodelovanje s freelancerji povezano s številnimi prednostmi. Ena največjih je fleksibilnost. Zelo pomembna je hitrost dostopa do novega zunanjega sodelavca, kar je naša bistvena prednost pred konkurenco. Naslednja prednost je širši nabor znanja.»Freelancerji pogosto sodelujejo z več podjetji in na različnih projektih, kar pomeni, da prinašajo širše izkušnje in nove poglede. Za organizacije, ki želijo spodbujati inovacije, je to lahko izjemno dragoceno. Prihranek je tudi pri stroških usposabljanja, plačah in bonusih, zavarovanjih, socialnih prispevkih, plačanih dopustih,« pojasni Kurnikova. Tudi Maja Remic, Profil, med ključne prednosti za podjetja navede dostop do specifičnega znanja, ki ga v določenem trenutku morda ne potrebujejo trajno. Zunanji strokovnjak lahko prinese tudi večjo objektivnost, svežo perspektivo in izkušnje iz drugih panog ali poslovnih okolij. »V negotovih razmerah je to za podjetja pogosto pomembno, saj jim omogoča hitrejši odziv brez dolgoročne kadrovske zaveze. Ob tem pa je ključno, da fleksibilnost ne postane nadomestek za pomanjkanje jasne kadrovske strategije.«
Podjetja imajo pri stikih s freelancerji tudi ovire. »Ker freelancerji delujejo kot samostojni izvajalci, morajo podjetja posvetiti več pozornosti preverjanju referenc, portfeljev in njihovih preteklih projektov. To delo namesto kadrovske službe opravimo mi, saj imamo oblikovane standarde in procese za izbor zunanjih strokovnjakov,« pojasni Katja Kurnik, mojfreelancer.si. Pomemben izziv je tudi pravni in organizacijski vidik sodelovanja. Pogodbe, intelektualna lastnina, varovanje podatkov in davčni vidiki zahtevajo jasno opredeljene dogovore. Podjetje mora zelo jasno vedeti, kaj želi doseči, v kakšnem času, kdo so ključni deležniki, kakšni viri mu bodo na voljo in po katerih kriterijih ter mejnikih bodo spremljali uspeh. Enako pomembna kot strokovna ustreznost je tudi kulturna kompatibilnost. »Če se freelancer ne ujame z načinom odločanja, komunikacije in pričakovanji organizacije, tudi zelo močan profil težko doseže polni učinek,« opozarja Remičeva, Porifl. Zato sta pri takšnem sodelovanju ključni dobra predpriprava, kakovostna selekcija in jasno opredeljeni okviri sodelovanja.
Je dolgoročno vzdržno biti sp-jevec?
Status samostojnega podjetnika je v Sloveniji pomemben, saj številnim posameznikom formalno omogoča gradnjo bolj fleksibilne, projektno usmerjene oziroma delne / portfeljske kariere. Tak status je Sloveniji razmeroma enostaven za vzpostavitev, kar spodbuja podjetništvo in freelancerstvo.»Omogoča fleksibilnost dela in nekatere davčne ugodnosti. Po drugi strani so visoki fiksni prispevki, omejena socialna varnost (bolniška, pokojnina) in administrativna kompleksnost za manj izkušene,« pravi Katja Kurnik, mojfreelancer.si Izboljšave bi bile smiselne predvsem v smeri večje socialne varnosti, bolj fleksibilnih prispevkov glede na prihodke in jasnejše regulacije tega področja.
Na Profilu še opozarjaja, da s.p. ni enoznačna kategorija. Znotraj iste formalne oblike so tako visoko specializirani neodvisni strokovnjaki, ki gradijo svojo karierno pot skozi različne vloge in naročnike, kot tudi posamezniki, ki so se za to obliko odločili predvsem zaradi okoliščin na trgu. Zato natančnega števila freelancerjev ni mogoče jasno izluščiti, lahko pa govorimo o pomembnem segmentu znotraj širšega bazena skoraj 79 tisoč samostojnih podjetnikov posameznikov. Remičeva zato še svari, da fleksibilne oblike dela in sodelovanja postajajo vse pomembnejši del trga dela, zato jih bo treba vse resneje obravnavati tudi z vidika dolgoročne vzdržnosti takšnih poti. Trendi namreč ne kažejo enosmernega premika, temveč sobivanje različnih oblik dela. Freelancerji postajajo pomemben del sodobnega ekosistema delovne sile, ki ga kadrovske službe ne morejo več prezreti.
