Na voljo je veliko podatkov o naraščanju teže pri slovenskih otrocih in mladostnikih. Tako so med drugim v evropski raziskavi ENERGY ugotovili, da je tretjina slovenskih 10- do 12-letnikov čezmerno prehranjenih ali debelih. Po tem smo na drugem mestu, takoj za Grčijo. Raziskava nakazuje tudi vzroke za to: naši otroci in mladostniki se premalo ukvarjajo s športom – v povprečju le dobre tri ure na teden, v šolo jih 40 odstotkov prihaja na neaktiven način, redno jih zajtrkuje le dobra polovica, dnevno povprečno popijejo veliko sladkih pijač (335 ml) in sokov (340 ml), pred televizijo in računalnikom med tednom dekleta presedijo dve uri in 40 minut, fantje pa tri ure in 20 minut na dan. Za konec tedna je še slabše, saj dekleta pred ekrani presedijo tri ure in 25 minut, fantje pa celo štiri ure na dan.
Podatke o prehranjenosti in telesnih zmogljivostih otrok in mladostnikov zbirajo že 30 let tudi v okviru športnovzgojnega kartona, projekta, ki ga vodijo pri Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani. Raziskovalci ugotavljajo, da se je število gibalno manj sposobnih otrok in mladostnikov v zadnjih 20 letih več kot podvojilo, vzrok za to pa sta zelo spremenjen način življenja, ki ga narekuje informativno-zabavna industrija, in drugačen način prehranjevanja, je pojasnil Janko Strel, nekdanji sodelavec fakultete in sodelavec Zavoda Fitlab. V projektu Športnovzgojni karton bodo vključili še vzorce spanja pri otrocih, saj raziskave kažejo, da imajo tisti, ki manj spijo, več težav s telesno težo. Prav tako je treba upoštevati funkcionalno mišično maso: »Imamo normalno težke otroke, ki pa niso dovolj zmogljivi, ker nimajo dovolj mišične mase,« opozarja Mojca Gabrijelčič Blenkuš z Inštituta za varovanje zdravja na posledice telesne neaktivnosti.
Čeprav ugotavljamo, da se pogostost čezmerne prehranjenosti pri slovenskih predšolskih otrocih stabilizira, pa je še vedno visoka verjetnost, da bodo ti otroci debeli tudi kot odrasli in bodo imeli zaradi debelosti zaplete, pojasnjuje Primož Kotnik, zdravnik na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne motnje Pediatrične klinike UKC Ljubljana. S posledicami debelosti pri otrocih in mladostnikih se srečujejo vsak dan. Najprej ugotovijo, ali gre pri otroku za dedne oblike debelosti oziroma ali je debelost povezana z bolezenskimi stanji, na primer hormonskimi motnjami. »Vendar je večina debelosti povezana s prekomernimi vnosom kalorij in premalo gibanja,« ugotavlja zdravnik. Debelost je povezana s številnimi zapleti že pri otrocih, predvsem pri presnovi glukoze. Med prekomerno hranjenimi in debelimi otroci, ki jih zdravijo na oddelku, ima tretjina predšolskih otrok in polovica mladostnikov že zmanjšano občutljivost za inzulin. Ti otroci bodo v zgodnji odraslosti razvili diabetes. Redno se tudi srečujejo z otroki, ki imajo že zamaščena jetra, povišane maščobe v krvi, povišan krvni tlak, težko dihajo v spanju, ker imajo zmanjšano vsebnost kisika v krvi, to lahko vodi v slabšo šolsko učinkovitost...
150 kilogramov težki mladostniki
Prehranjenosti pri otrocih in mladostnikih ne ocenjujejo z indeksom telesne mase kot pri odraslih, ampak po tem, koliko otrok odstopa od povprečja: 15 odstotkov otrok naj bi bilo čezmerno hranjenih, 5 odstotkov debelih, en odstotek pa morbidno debelih. »Če ima sedemletni otrok indeks telesne mase nad 25, je to že izrazita morbidna debelost,« je ponazoril Primož Kotnik. Tako niso več posebno redki 150 kilogramov težki mladostniki ali nekaj let stari otroci, ki imajo od 35 do 40 kilogramov. Praktična težava, s katero se srečujejo na kliniki, je, da nimajo več ustreznih tehtnic, s katerimi bi izmerili težo najtežjih mladostnikov.
Pred 30 leti, ko so postavili sistem športnovzgojnega kartona, niso predvideli merjenja teže nad 100 kilogramov, danes je redka osnovna šola, kjer nimajo tako težkega otroka, v poklicnih šolah pa je že nekaj deset otrok nad to težo, dodaja Janko Strel.
Ker je pretežkih otrok tako veliko, bo treba nekaj spremeniti pri njihovi obravnavi tako pri pediatrih kot v bolnišnicah, saj imajo zdravniki na voljo premalo časa za obravnavo teh otrok in njihovih družin. Treba bo povečati kadrovske in druge zmogljivosti, da bodo lahko zgodaj prepoznavali otroke, ki preveč pridobivajo težo, in jih uspešno zdravili, opozarja Kotnik.
Kako je mogoče, da se nihče ne ukvarja z mladostnikom, preden doseže 150 kilogramov? Debelost je stigma, prav tako se morajo zdravniki na primarni ravni nekaj časa ukvarjati z družino, da spoznajo, da je prevelika teža zdravstveni in ne samo estetski problem, odgovarja Kotnik. Po navadi je debelost tudi bolezen celotne družine.
Problema debelih otrok se bodo celovito lotili v novi strategiji za prehrano in telesno dejavnost, ki jo pripravljajo pri ministrstvu za zdravje in bo po besedah Gabrijelčič-Blenkuševe v javni razpravi v najkrajšem času. Strategija predvideva, da se otroci, ki ostanejo na situ na osnovi raznih kriterijev, ne bodo mogli več izmuzniti iz obravnave, kot se to zdaj dogaja.
Debeli v otroštvu, debeli tudi kot odrasli
Čezmerna telesna teža v otroštvu je povezana s povečanim tveganjem za obolenja v odrasli dobi, predvsem so to sladkorna bolezen tipa 2, rak, povišan krvni tlak, srčno-žilne bolezni, ortopedski zapleti in hormonske motnje. Debelost v otroštvu do 60 odstotkov poveča tveganja za vse vrste umrljivosti v odrasli dobi. Raziskava Evroheart 2 je med drugim pokazala, da je bilo med ljudmi, ki so zboleli zaradi srčnega infarkta, v Sloveniji največji delež debelih v Evropi. Slovenski bolniki so bili prvi tudi po tem, da poznajo dejavnike tveganja za razvoj teh bolezni in vedo, kaj je treba narediti. »Vendar je neskladje med tem, kar vemo, in tem, kaj naredimo,« ugotavlja Matija Cevc, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja. Druga študija je pokazala, da v Evropi skokovito naraščata tudi diabetes in hipertenzija. »Generacije, ki danes vstopajo v življenje, imajo zaradi teh delavnikov tveganja krajšo pričakovano življenjsko dobo kot sedanji odrasli,« opozarja Cevc na nujnost ukrepanja.
Zmerni optimizem
Vse pa le ni tako črno in strokovnjaki so glede tega, kaj lahko prinese prihodnost, zmerno optimistični.
Majhen napredek se je pokazal tudi pri merjenju telesnih zmogljivosti otrok, saj zadnja štiri leta opažajo pozitiven premik pri otrocih, starih šest in sedem let. »Če bi se ta trend nadaljeval 10 do 15 let, bi mogoče prišli na stanje zmogljivosti iz leta 2000,« meni Strel. Ta premik pripisuje spremembam v ravnanju staršev, ki so najbolj odgovorni za zdrav življenjski slog otrok, in večji ponudbi brezplačnih telesnih dejavnosti v okviru šol in športnih klubov. Še posebej je napredek viden pri dekletih, ki so danes zmogljiva bolj, kot so bila leta 1990. »Žal se pri fantih situacija še naprej slabša in se zmanjšujejo razlike med zmogljivostmi fantov in deklet, kar je nepojmljivo,« pravi Strel.
Ključen problem so socialno deprivilegirani ljudje, ki so manj osveščeni o zdravem življenjskem slogu, meni Matija Cevc. Mojca Gabrijelčič Blenkuš pojasnjuje, da poskušajo na IVZ vse znanje in podatke, ki so na voljo, združevati na način, ki je uporaben za zdravstveno politiko: »Vemo, kaj je problem, kako ga reševati, a je v različnih skupinah prebivalstva odzivnost na promocijo zdravja različna. Ugotoviti moramo, kaj so v teh skupinah zaviralni in kaj spodbujevalni dejavniki, in jih nagovarjati na načine, ki so zanje primerni.«
V Sloveniji je v sodelovanju med različnimi resorji že zaživelo nekaj dobrih projektov za spodbujanje zdravega načina življenja, kot so šolska shema sadja, tradicionalni slovenski zajtrk, sistemsko urejena prehrana v šoli, iz šol so odstranili avtomate za hrano in pijačo, še nerealiziran je zakonski predlog o obdavčitvi sladkanih pijač, prizadevajo si za omejevanje trženja nezdrave hrane otrokom, sodelujejo v akcijskem načrtu za omejevanje otroške debelosti v EU, saj ena sama država tako kompleksnih problemov ne more rešiti. »Populacija debelih in funkcionalno nezmožnih otrok je tista, ki lahko najslabše vpliva na ekonomski status držav v prihodnosti,« pred globalnimi posledicami debelosti svari Gabrijelčič-Blenkuševa.