"Ta dokument dokazuje vse nepravilnosti, na katere sem ves ta čas opozorjal. Je dokaz, da so me skorumpirani uradniki na visokih položajih izigrali in poskušali prikriti resnico, ki je zdaj vendarle prišla na dan. Sicer pa zdaj nisem več pomemben jaz, niti ni pomembna ta zgradba, okoli katere se vrti vsa zgodba. Pomembno je, da ne bo zmagala korupcija, ampak resnica," pravi Ladislav Perčič .

Z denacionalizacijo je zgubil delavnico

Perčič, ki je imel od leta 1963 črkoslikarsko delavnico v najetih občinskih poslovnih prostorih, se je za svojo pravico in za svoj kruh začel boriti leta 1993. Zaradi denacionalizacije zgradbe na Linhartovi 18 je ostal brez svojih delovnih prostorov in brez dela.

Ker je bil prepričan, da so državni uradniki izkoristili svoje položaje in vrnili nenacionalizirano in državi že prodano premoženje, se je takoj odločil, da ne bo klonil, ampak bo vztrajal do konca ter dokazal resnico.

"Ne morem pustiti kriminalcu, da iz mene dela kriminalca," je dejal ljudem, ki so se čudili njegovi kljubovalnosti. Pravice ni mogel iskati na sodišču, ker najemniki ne morejo biti stranke v postopku, zato je pomoč iskal na vseh koncih in krajih, med drugim tudi pri nekdanjemu notranjemu ministru Mirko Bandlju, ki mu je zatrdil, da bo zadevo rešil, vendar je potem vse ostalo le pri besedah. Zaradi njegove obljube je leta 1997 po 45 dneh prekinil gladovno stavko v Celju, s katero je želel dokazati, da so ga nasilno izselili iz prodanih prostorov. "Dokazati sem hotel, da naj bi dobil prostor, ki si ga je že bivši lastnik prisvojil in ga je moral po moji pritožbi vrniti, potem pa ga je na silo zasedel in ga uporabljal kot upokojenec, hkrati pa mene nezakonito izselil iz občinskega prostora brez sodnega naloga v pritožbenem roku. Takratna načelnica oddelka za gospodarstvo Darja Pavlina in bivši župan Jože Zimšek sta takrat zagotovila, da bosta poklicala neodvisnega cenilca. Res sta ga poklicala, a kaj, ko te cenitve potem nisem mogel dobiti v roke. Še preden sem začel drugo gladovno stavko v Ljubljani, sem ugotovil, da so cenilcu izročili samo zahtevo za izvzetje stanovanja leta 1960, spustili pa so kupoprodajno pogodbo iz leta 1973 in izvzetje premoženja v letu 1964 po plačani odškodnini iz leta 1962, kar predstavlja celotno zgradbo," pravi Perčič.

Hišo odkupili, obnovili in kot manjvredno vrnili

"Občina Celje je dotrajano hišo odkupila od lastnika, jo rušila in gradila na novo in storila grobo napako, ko jo je nato po petih letih obnovljeno kot manjvredno vrnila potomcem lastnika pod krinko denaciomalverzacije. To je nezakonito in je opravičevalo obnovo celotnega postopka. Ves čas so grobo prekoračevali vsa pooblastila. Trdim, da niso upoštevali 62. člena zakona ZDEN v celoti, po katerem morajo biti za denacionalizacijo v naravi priloženi vsi dokumenti iz zemljiške knjige od leta 1945 do vloge za denacionalizacijo. To je nesporno tudi kupoprodajna pogodba, ki vključuje celotno premoženje in sicer Bezenškovo in Rauchovo. Prikrili so kupoprodajno pogodbo in to je srž vsega problema. Zdaj, ko imam v rokah cenilni zapisnik, lahko vsem dokažem, da sta Darja Pavlina in Jože Zimšek prekoračila vsa pooblastila in izigrala mene in zakone."

Ladislav Perčič je že pred tremi leti vložil pritožbo na upravno sodišče, rešili so jo marca lani. Pred kratkim je občina v zgradbi na Linhartovi 18 uredila 45 kvadratnih metrov velik poslovni prostor, ki bi ga moral, kot sam pravi, dobiti že leta 1994. Iz tega prostora se je moral Branko Bezenšek po sedmih letih izseliti.

"Delavnica je zdaj prazna. Nimam ne inventarja ne orodja, s katerim bi delal. Veliko stvari so razbili takrat, ko so me dvakrat nasilno izselili. Žiro račun imam blokiran. Nabral sem si več kot šest milijonov tolarjev dolga, ker nisem plačeval prispevkov za socialno in pokojninsko zavarovanje. Obrti namreč nisem odjavil, ker se potem ne bi mogel boriti za svoje pravice. Ministrstvo za okolje in prostor se je na sodbo upravnega sodišča pritožilo, vendar je lani decembra pritožbo na vrhovnem sodišču izgubilo. Zdaj pričakujem, da bo ministrstvo v celoti razveljavilo odločbe in ne bo dovolilo obnove postopka, ker je zgradba v celoti občinska in zato ni predmet denacionalizacije," pravi Perčič.