Slovo je bilo za izbranke italijanskega trenerja Alessandra Oreficeja boleče, vendar je prvenstvo pokazalo, da slovenska ženska odbojka napreduje. Pred letošnjim nastopom je Slovenija na evropskih prvenstvih na 14 tekmah zmagala le trikrat, tokrat je do treh zmag prišla že na šestih tekmah. Prvič je skupinski del končala na tretjem mestu in drugič v zgodovini napredovala v osmino finala, kjer je bila zelo blizu velikemu presenečenju.
Za zmago je zmanjkalo stabilnosti
Proti Nizozemski je bila meja med zmago in porazom zelo tanka. Slovenija je izgubila prvi in tretji niz, v četrtem pa rešila kar štiri zaključne žoge in ga dobila z 31:29. V petem nizu se ji nato ni več izšlo. Ob spornem začetku, ko so sodniki po slovenskem mnenju nepravilno ponovili točko, je pomembno predvsem to, da Slovenija po zaostanku ni več našla odgovora. »Zaradi začetka tega niza sem besen, saj lahko ena žoga spremeni celotno tekmo. Šlo je za sodniško napako, v pomembnih trenutkih pa smo postali tudi nekoliko preveč popustljivi pri servisu in to je na koncu odločilo tekmo,« je dejal slovenski selektor Alessandro Orefice. Tudi Eva Pavlović Mori je menila, da je odločalo nekaj žog.
Prav to je trenutno največja razlika med Slovenijo in najboljšimi. Kakovost že ima, manjka ji še stabilnost, da bi jo ohranjala vso tekmo. Proti Nizozemski je bila po zaostanku sposobna pripraviti velik preobrat in rešiti četrti niz, nato pa v odločilnem petem vendarle popustila. Če odmislimo rezultat, je največji napredek v tem, da Slovenija proti najboljšim reprezentancam ne deluje več kot ekipa, ki je prišla predvsem po izkušnjo. Najboljšo igro je pokazala proti Nemčiji, ki jo je premagala s 3:0, zelo dobra je bila v prvih dveh nizih proti Turčiji, pet nizov pa je bila konkurenčna tudi Nizozemski.
Proti Turčiji je Slovenija izgubila z 1:3, vendar dobila drugi niz s 25:22. Pri tem ni šlo za naključni preblisk. Že lani je na svetovnem prvenstvu na Tajskem v osmini finala proti Turčiji izgubila z 0:3, a dva niza šele na 28:30 in 27:29. Tokrat je evropskim prvakinjam odvzela niz in bila velik del tekme povsem enakovredna. Nemočna je bila le proti Poljski, medtem ko je proti Latviji po zaostanku z 0:2 z veliko borbenostjo prišla do zmage.
»V bistvu smo od sebe pričakovale še več, ampak vseeno je to dober kazalnik pred ligo narodov. Veselimo se, da bomo prihodnje leto videle, kaj lahko tam pokažemo in kako bomo lahko enakovredno igrale proti najboljšim reprezentancam sveta,« je dejala Lorena Lorber Fijok.
Blizu najboljšim, a težave ostajajo
Slovenija pa je na prvenstvu pokazala še nekaj, česar ji v preteklosti pogosto ni bilo mogoče pripisati – značaj. Po zaostanku z 0:2 je obrnila tekmo z Latvijo, proti Nizozemski se je vrnila po izgubljenem prvem in tretjem nizu, tudi proti Turčiji pokazala, da lahko igra z aktualnimi evropskimi prvakinjami, proti Nemčiji pa je prvič zmagala. Toda prav v tem, da je dobra igra prihajala v valovih, je bila tudi njena največja slabost. Slovenija še nima dovolj stabilnosti, da bi visoko raven ohranjala skozi celotno tekmo. Preveč je bilo nihanj, proti najboljšim pa si ne sme dovoliti niti daljših obdobij slabšega sprejema niti preveč zadržane igre. Orefice je po porazu s Poljsko opozoril, da je treba proti tako kakovostnim ekipam več tvegati, težave s sprejemom pa zmanjšujejo tudi možnosti v napadu.
Vprašanje je tudi, kako širok je slovenski kader. Odsotnosti Eme Jurić, Eve Zatković in Mije Šiftar so možnosti za menjave še zmanjšale. Jurićevo je sicer odlično nadomestila 17-letna Zoja Donko, ki je bila eno najlepših presenečenj prvenstva, svojo priložnost pa je dobro izkoristila tudi Polona Frelih. Toda za ligo narodov bo Slovenija potrebovala več igralk, ki bodo sposobne kakovostno prevzeti odgovornost, ko se bodo nosilke znašle v težavah. S stabilnejšim sprejemom, manj nihanji, večjo agresivnostjo pri servisu in širšim izborom igralk bi se lahko slovenska ženska reprezentanca še bolj približala svetovnemu vrhu.
Kljub vsemu je bila letošnja sezona za slovensko žensko reprezentanco v marsičem zgodovinska. V prihodnji sezoni bo igrala v ligi narodov, čez dve leti pa ima že zagotovljeno mesto na evropskem prvenstvu, a se še vedno sooča s podobnimi težavami kot v preteklosti. Tudi letos je bilo nekaj odpovedi, predvsem pred evropskim prvenstvom, še naprej pa ostajajo težave v domačem prvenstvu. Ogromen problem so tudi finance v ženski odbojki. Gre za najbolj množičen ženski šport v Sloveniji, vendar za člansko odbojko ni dovolj sredstev, zato številne igralke svojo odbojkarsko pot končajo veliko prezgodaj. Brez večjih vlaganj bo zato težko zadržati igralke v odbojki, še težje pa ustvariti dovolj širok in kakovosten kader, iz katerega bi lahko črpala reprezentanca.