Osemnajstletni Žiga Lin Hočevar je bil pozimi skupaj s sestro Evo Alino pet tednov na pripravah v Avstraliji na olimpijski progi Penrith pri Sydneyju, Potem ko je bil v preteklosti pozimi v Al Ainu v Združenih arabskih emiratih, na otoku Reunion v Indijskem oceanu in Pauu v Franciji, se mu je izpolnila želja po pripravah v Avstraliji.
Ena ura treninga stane 25 evrov
»V Avstraliji sem se imel čudovito. Če greš tja za dovolj dolgo, minimalno je vsaj pet tednov, je veliko koristi. Pogoji so veliko boljši, kot jih imamo v Sloveniji. To, kar imajo kajakaši v Sydneyju, je primerljivo s tistim, kar imajo slovenski smučarski skoki s Planico. Prizadevam si za to, da bi vsako leto preživel čim več časa v tujini, ker se to zelo pozna pri kakovosti veslanja in mojem počutju. Trenutno še nimam financ oziroma podpore, da bi si to lahko večkrat privoščil. Zelo spoštujem to, kar imam trenutno, in skušam vse čim bolje izkoristiti,« je navdušen Žiga Lin Hočevar, ki je priznal, da je imel veliko dela s prilagajanjem na deseturno časovno razliko med Slovenijo in Avstralijo.
Razkril je, da so stroški za trening na olimpijski progi iz leta 2000 izjemno visoki. »Ena ura treninga na vodi stane 25 evrov. Z Evo sva bila na vodi vsak dan vsaj po dve uri, kar pomeni 100 evrov. Ko si tam pet tednov, je strošek visok. A obenem imaš možnost, da se poglobiš v podrobnosti in si lahko vzameš čas, saj ni treba hiteti. Ko je v Tacnu temperatura pod nič stopinj Celzija, takšne analize niso možne. K stroškom je treba dodati še uporabo fitnesa, le ko sem šel teč, je bilo zastonj,« je razkril Hočevar. V preteklosti je bila na zimskih pripravah vsa družina Hočevar, tokrat pa se je otrokoma za dva tedna in pol pridružil le oče Simon, ki je njun trener. Obenem ima kot trener veliko obveznosti v svojem klubu KK Simon.
Letos je iz mladinske kategorije prestopil v člansko. Potem ko je v mladinski konkurenci osvojil vse možne naslove, želi takšne uspehe tudi v članskem razredu. Dobro se zaveda, kaj ga čaka. »Še vedno rastem in se razvijam, zato se moram stalno prilagajati. Telo se mi spreminja, teža mi niha bolj kot Božiču in Savšku, ki imata že deset let enako. To pomeni, da lahko vseskozi veslata z isto opremo. Letos smo se stvari lotili malo drugače in veliko bolj uživam v čolnu. Želim si zmag in stopničk, a ne čutim pritiska od drugih ljudi in medijev, ampak zgolj od samega sebe. Vsak dan vseh 24 ur posvečam temu, da bi bil nekoč najboljši na svetu. Na tekmah moram pokazati to, kar delam na treningih, na katerih mi gre za zdaj zelo dobro,« so besede kar vrele iz Hočevarja, ki je bil v mlajših letih zelo obetaven vratar v hokeju na ledu.
Najbolj ga spoštujejo Francozi
Ne skriva, da ima veliko zaslug za njegovo kariero starejša sestra Eva Alina. »Oba sva zelo tekmovalna. Ker sem fizično močnejši od nje, se težko primerjava. Na eni progi se mi približa, na drugi to ni mogoče. Veliko pomembnejše je, da se zelo podpirava. Ona ima veliko zaslug za to, da sem danes uspešen,« je pojasnil Hočevar. Konkurenca ga zaradi inovativnega sloga veslanja vseskozi opazuje, analizira in ga skuša posnemati. »Logično je, da me skušajo posnemati in se učijo od mene. Tudi jaz več ur presedim za zaslonom, ko študiram, kako vesla in kaj dela bolje od mene olimpijski prvak v kanuju Gestin. V moji skupini za trening mi manjka kdo, ki bi bil vsaj tako dober ali še malo boljši, kot sem jaz. Najbolj me spoštujejo Francozi, to čutim in seveda mi je to všeč.«
Tudi v letošnji sezoni bo tekmoval v vseh treh disciplinah: kajaku, kanuju in krosu. »Najprej se moram prek izbirnih tekem uvrstiti v reprezentanco. Od štirih tekem bodo štele tri in jaz imam na osnovi lanskih rezultatov že dve zmagi v kanuju, Luka Božič pa eno. V kajaku ima Martin Srabotnik dve zmagi, preostali pa nimamo nobenih bonusov in začenjamo z ničle,« je razkril Hočevar.
Letos ga čaka še en velik izziv. Matura na srednji upravni administrativni šoli v Ljubljani. »Šolam se na daljavo za ekonomskega tehnika. Imajo veliko razumevanja za moje športne obveznosti in mi zelo pomagajo. Med bivanjem v Avstraliji sem naredil celo en izpit. Malo je neprijetno, ker sem vseskozi sam. Ljudje se ne zavedamo, koliko pomeni socialni stik s sošolci in učitelji. Če bi hodil v klasičen srednješolski razred, bi bilo učenje veliko lažje. Delo na daljavo ima pluse in minuse,« je priznal Hočevar. Razkril je, da bo imel težavo, kako biti isti dan na maturi in tekmi svetovnega pokala v Tacnu: »Obveznosti na maturi imam isti dan, ko bo konec maja tekma svetovnega pokala v Tacnu. Če bom prišel v slovensko ekipo, bo to zelo stresen dan, da bom lahko tekmoval in pisal maturitetno nalogo. Šlo bo zelo na tesno.«