Nordijska kombinacija se sooča s številnimi problemi. V prvi vrsti je vprašanje, ali bo šport še ostal v olimpijski družini. Pri Mednarodni smučarski zvezi (FIS) se trudijo, da bi disciplino, ki je na olimpijskih igrah prisotna vse od samega začetka leta 1024 v Chamonixu, naredili kar se da privlačno in moderno. Pri tem imajo zanimive zamisli, a jih v praksi izvajajo zelo nepremišljeno.
Ko je nordijska kombinacija sprva zapadla pod težave glede svoje popularnosti, so se odgovorni pri FIS odločili, da tekmovanje popestrijo s tem, da za skupni rezultat ne štejeta več dva skoka na skakalnici in tek, ampak le še en skok plus tek na smučeh. To je bila odolčitev, ko je bilo prvič treba spremeniti proces treninga, saj so tekmovalci, ki so bili boljši na skakalnici, praktično čez noč izgubili možnost za vrhunske uvrstitve, saj si ne morejo več priborit,i dovoljšne prednosti pred tekmeci, ki blestijo na tekaških smučeh.
Da je šport postal še bolj tekaški so pri FIS določili še nov format tekmovanja – ki na srečo ne velja na vseh tekmovanjih –, imenovan »Compact,« ki tekmovalcem ne glede na dolžino skoka, ampak na uvrstitev da določen zaostanek pred začetkom tekaškega dela tekmovanja. Zaostanki so občutno manjši, kot sicer nastanejo po posameznem skoku.
Brez Slovenca, čeprav imata oba osebni rekord preko 200 metrov
Noben od poizkusov Medanrodne smučarske zveze ni obrodil sadov in šport se še naprej nahaja v hudih težavah s svojim obstojem. Letos so odgovorni ubrali nov pristop in prvič v zgodovini uvedli tekmo na letalnici. »Gre le za nek bombonček, ki nam ga skušajo dati odgovorni, saj smo se lani vsi zelo pritožili nad majhnim številom tekem, ki smo jih imeli za svetovni pokal,« nam je že pred časom svoj pogled na tekmo na letalnici predstavil najboljši slovenski kombinatorec Vid Vrhovnik.
»Pri tem je potrebno še dodati, da je izbira tekmovanja povsem ne primerna. Izvedli bodo format Compact, tako da tekmovanje na letalnici nima nobenega pravega smisla. Tudi to, da imamo večino tekem na srednji napravi, kjer so skoki povsem drugačni, kot na večjih skakalnicah, ni povsem logično, da bo lahko nastopilo najboljših 40 skakalcev po skakalnem delu v tej sezoni,« je še pristavil Slovenec. Vrhovnik je sicer trenutno 37. v razrvrstivi svetovnega pokala, v posebnem seštevku smučarskih skokov pa zaseda 45. mesto, tako da na Kulmu ne bo mogel leteti. Prav tako tam ne bo Gašperja Brecla, ki ima v tej sezoni še slabši skakalni izkupiček. A nerazumljivo odlolčitev odgovornih, kdo bo lahko nastopil na petkovi tekmi, v četrtek ob 10. uri čaka kombinatorce uradni trening in ob 12. uri še provizorična serija za tekmovanje, podkrepi dejstvo, da imata oba Slovenca v vlogi predskakalca v preteklih letih v Planici osebni rekord že preko 200 metrov.
Nemci z neupravičeno prednostjo
Z nekoliko drugačnega zornega kota na posebno priložnost gledajo tisti tekmovalci, ki bodo v Kulmu lahko tekmovali. »Za mene je letenje na smučeh po olimpijskih igrah drugi največji športni dogodek. Izjemno se veselim svoje prve priložnosti in upam na polet okoli 230 metrov,« se tekmovanja veseli najboljši skakalec v nordjiski kombinaciji Thomas Rettenegger.
Avstrijec pri tem še dodaja. »Na letalnici nikoli nimaš pravice trenirati, zato bo takoj potrebno pokazati, koliko te je v hlačah.« Rettenergger se v svoji izjavi sicer ni ničesar zmotil, a so iznajdljivi Nemci pri tem zopet našli prednost pred tekmeci. Celotna njihova reprezentanca je namreč letos že opravila tri polete na letalnici v Oberstodrfu, ko so se udeležili uradnega preizkusa. Zanimivo je dejstvo, da so jim odgovorni pri FIS to dopustili, saj je pred tremi leti enako želela storiti tudi Katharina Schmid, a so njen poskus odgovorni zavrnili, češ da bi imela na letalnici v Vikersundu, kjer tekmujejo skakalke, prednost pred tekmicami.