»Skrbi me, v katero smer gre država. Tudi mene kot vrhunskega športnika skrbi vzpon skrajnosti,« je dejal. Na vprašanje, ali misli na obe politični skrajnosti, je odgovoril: »Na skrajno desnico. Treba je imenovati stvari s pravim imenom.« Po objavi intervjuja so se na družbenih omrežjih pojavile številne žaljivke, tudi rasistične. Pariško tožilstvo je 23. septembra začelo preiskavo zaradi javnih rasističnih žalitev in spletnega nadlegovanja. Eden od simbolov francoskega športnega uspeha na olimpijskih igrah v Parizu leta 2024 je tako postal tarča sovraštva, ker je javno izrazil skrb za prihodnost svoje države.
Državljan, ne le športnik
Judoist se je odzval tudi na kritiko Pascala Prauda, voditelja politične oddaje L'Heure des pros na televiziji CNews, znani po konservativno usmerjenih političnih komentarjih. Praud je njegove izjave označil za pričakovane in vsebinsko prazne ter menil, da Francozom zanje ni mar. Riner mu je odgovoril, da vrhunski športnik zaradi svojega poklica ne izgubi stika z dogajanjem v državi. »Globoko imam rad Francijo. Branim njeno zgodovino, izjemnost njenega ljudstva, dediščino, republikanske vrednote in raznolikost,« je sporočil na družbenih omrežjih. Napovedal je, da bo žaljiva sporočila dokumentiral in po potrebi sprožil pravne postopke. »Z mojim mnenjem se ni treba strinjati. Tudi nasprotovanje je del razprave, vendar ima vsak državljan pravico izraziti svoje stališče.«
Odgovornost do drugačnih
V javnih nastopih je opozarjal tudi na vse težje življenjske razmere, nezaupanje v institucije in pomanjkanje perspektive za mlade. V začetku oktobra se je odzval na proteste dijakov in nasilje ob blokadah srednjih šol po Franciji. Ob požarih v šolah je opozoril na nevarnost za življenja ter izgubo učilnic, delavnic in prostora, v katerem se mladi pripravljajo na prihodnost. »Nobena jeza tega ne upravičuje. Odgovorne je treba odkriti in kaznovati,« je bil odločen, vendar je hkrati zavrnil obsojanje celotne generacije.
Že pred politično polemiko je podprl francosko judoistko Leo Fontaine, ki je po zmagi v težki kategoriji na grand slam turnirju v Lozani 30. avgusta postala tarča žaljivk zaradi videza. »Napadi na telesni videz, rasizem, seksizem in vse oblike diskriminacije me navdajajo z ogorčenjem. Na tatamiju ali kjer koli drugje nihče ne bi smel biti žrtev takšnega ravnanja,« je obsodil diskriminacijo. Judoistko je spodbudil, naj kljub žaljivkam ostane pokončna, in ji zagotovil podporo.
Velikan na tatamiju
Kdo je pravzaprav velikan, čigar besede tako odmevajo v francoski javnosti? Pri 204 centimetrih višine in približno 140 kilogramih telesne teže na tatamiju izstopa že s svojo pojavo, športno veličino pa je ob petih olimpijskih zlatih kolajnah potrdil tudi z enajstimi naslovi svetovnega prvaka.
Rodil se je 7. aprila 1989 v Les Abymesu na francoskem karibskem otoku Guadeloupe. Ko je bil star dve leti, sta se starša preselila v Francijo, kjer je odraščal v pariškem 17. okrožju. Pri šestih letih je začel trenirati judo in nogomet, pozneje pa se je povsem posvetil borilnemu športu. Preboj na svetovni vrh je bil hiter: leta 2007 je pri komaj 18 letih postal svetovni prvak v težki kategoriji. Z izjemno telesno močjo, dolgim razponom rok in taktično zrelostjo je nato dolga leta prevladoval v kategoriji nad 100 kilogramov. Med oktobrom 2010 in februarjem 2020 je nanizal 154 zaporednih zmag, njegov niz pa je končal Japonec Kokoro Kageura.
Tudi po tem porazu je nadaljeval prevlado v svetovnem judu. Leta 2023 je osvojil enajsti posamični naslov svetovnega prvaka, na olimpijskih igrah v Parizu leta 2024 pa tretjo posamično in drugo ekipno zlato kolajno. Istega leta je zavrnil tudi ponudbo organizacije UFC za tri borbe v mešanih borilnih veščinah, za katere naj bi prejel 15 milijonov. »Moj šport je judo,« je pojasnil v intervjuju za Le Quotidien du Sport in dodal, da ga denar ne motivira.
Kariero mu trenutno otežuje poškodba desne rame, zaradi katere je izpustil svetovno prvenstvo v Bakuju. Kljub temu ostaja njegov cilj nastop na olimpijskih igrah v Los Angelesu leta 2028. Tam bi nastopil na svojih šestih olimpijskih igrah in se potegoval za četrto posamično zlato kolajno.