Konec avgusta smo poročali, da funkcija predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez poleg uradnega kandidata Franja Bobinca zanima tudi Tomaža Barado in Janeza Sodržnika. Aktualna podpredsednika se uradno še nista odločila, ali bosta prihodnje leto tudi kandidirala. No, vsaj Sodržnik ne, medtem ko se uradna kandidatura Tomaža Barade obeta konec prihodnjega tedna, ko naj bi sklical tiskovno konferenco. Medtem ko si Sodržnik z vsemi močmi prizadeva, da na decembrski redni letni skupščini ne bi prišlo do spremembe pravil na področju obstoječega glasovanja za predsednika, se je Tomaž Barada javno znašel pod drobnogledom morebitnih obveznosti do države. Portal necenzurirano.si je minuli teden razkril, da je predsednik Športne zveze Maribor dolžan državi več kot pol milijona evrov. Predsednik Tekvondo zveze Slovenije se je odzval s pojasnilom, da je finančna uprava (Furs) pri njem v preteklosti res opravljala davčni pregled, vendar postopek še ni zaključen.
V 11. členu disciplinskega pravilnika OKS – ZŠZ so zapisane disciplinske kršitve, zoper katere sme disciplinski organ izrekati sankcije. Šesta alineja določa, da lahko izreče sankcije ob dejanjih, ki škodujejo ugledu krovne športne organizacije. Katera so ta dejanja, pojasnjuje 17. člen omenjenega pravilnika. Disciplinsko kršitev pomenijo dejanja, ki so storjena javno ali če postanejo kasneje znana javnosti. Vprašanje, ali so morebitne obveznosti do države Tomaža Barade predmet disciplinske obravnave OKS – ZŠZ, smo naslovili na enega treh članov disciplinske komisije Mitjo Slavinca, ki je bil leta 2004 kot član stranke Liberalne demokracije Slovenije (LDS) izvoljen v državni zbor, v kasnejših letih pa se je pridružil Stranki modernega centra (SMC). »Disciplinska komisija ni organ, ki bi kogar koli obravnaval po službeni dolžnosti, temveč zgolj reagiramo na prijave. Koliko primerov smo obravnavali v zadnjem letu? Nobenega, tudi sicer ta komisija nima dela,« je pojasnil Mitja Slavinec, nekdanji dekan mariborske fakultete za naravoslovje in matematiko, ki je na začetku letošnjega leta postal državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Prekmurec je zaključil, da tudi sicer prvič sliši za stvari okrog Tomaža Barade, ker omenjenega medijskega portala ne spremlja.
Portal Žvižgavka orodje dela etične komisije OKS – ZŠZ
Če disciplinska komisija obravnava prijave OKS – ZŠZ, ima drugačno nalogo etična komisija. V poslovniku o delu komisije za etična vprašanja športa OKS – ZŠZ v 4. členu piše, da etična komisija obravnava zadeve s področja svojega delovanja na podlagi lastne odločitve in iniciative. Predsednik etične komisije OKS – ZŠZ je Bojan Rotovnik, tudi predsednik Planinske zveze Slovenije. »Ali je zgodba Tomaža Barade zrela za obravnavo na etični komisiji ali ne, je ta trenutek težko oceniti. Osnovno orodje našega dela je portal Žvižgavka, kjer lahko vsak tudi anonimno odda prijavo. Če gre za prijavo, ki se nanaša na naše delovno področje, jo obravnava komisija. V tem primeru opravimo pogovor z obdolženim in prijaviteljem, če je seveda znan. V nadaljevanju sestavimo pisno mnenje in ga posredujemo. Ker gre v večini primerov za občutljive stvari, se izogibamo splošnih ocen ali predhodnih mnenj. Mnenja podamo šele, ko jih temeljito raziščemo,« odgovarja Bojan Rotovnik.
Predsednik nacionalne panožne zveze z zlato olimpijko Janjo Garnbret odgovarja, da etična komisija na portal Žvižgavka prejme največ eno do dve prijavi na mesec, na letni ravni pa je takšnih primerov okrog pet. »Nekatere prijave so takšne, da jih lahko odstopimo drugim organom, če gre za očiten sum kršitev nekega zakona. O takšnih zadevah odločajo pristojni državni organi,« pravi Rotovnik. O konkretnem primeru Tomaža Barade se Bojan Rotovnik ni opredeljeval. Opomnil je, da lahko etična komisija OKS – ZŠZ na lastno iniciativo vzame pod drobnogled kakšen primer tudi sama, a zaključil: »Odkar sem vodja etične komisije, sami še nismo sprožili nobenega postopka, saj imamo več kot dovolj dela s portalom. Do konca oktobra bomo imeli še eno sejo, na kateri bomo obravnavali nove primere.«
Pred letom 2010 ni bil bos
Finančna uprava naj bi preverjala nepojasnjen izvor premoženja Tomaža Barade med letoma 2010 in 2016, torej v času, ko je na Štajerskem gradil hišo. »Ko sem prejel odločbo o dolgu do države, sem se pritožil zaradi številnih napak v postopku. Rojen sem bil leta 1973, kar pomeni, da sem tudi do leta 2010 nekaj zaslužil. Nisem bil namreč bos in povrhu še brez čevljev in majice. Konec zgodbe je za zdaj takšen, da že dve leti čakam na odgovor finančne uprave. Dobil naj bi ga do konca letošnjega septembra. Ker ga nisem, ga pričakujem vsak dan,« odgovarja Tomaž Barada in dodaja: »Menim, da moj primer ni predlog za obravnavo na disciplinski ali etični komisiji olimpijskega komiteja. Predvsem ne zato, ker v trenutni situaciji Tomaž Barada ni dolžan nikomur ničesar, na kar bi bil pravočasno opozorjen. In tudi ko bo odgovor finančne uprave na pritožbo ugledal dan, Tomaž Barada ne bo dolžan ničesar.«
Javnosti manj znano dejstvo je, da sta predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec in podpredsednik Barada solastnika podjetja Proton-Lok, d. o. o. Dobrih 93 odstotkov je v lasti Gabrovca, slabih sedem Tomaža Barade. Na enem od dokumentov je mogoče prebrati, da sta podjetje leta 2007 skupaj celo soustanovila, kar Barada odločno zanika. »Lastnik omenjenega podjetja je Bogdan Gabrovec. Kar zadeva v njem moje ime in lastništvo, sem pred približno štirimi leti v podjetje vstopil z enkratnim vložkom, saj sem kot partner sofinanciral neki posel. V kratkem bom od solastništva odstopil,« zaključuje Barada. Podatki iz poslovnega registra Slovenije sicer kažejo, da je poslovanje podjetja Proton-Lok uspešno, saj ima dobrih 420.000 evrov kapitala in skoraj 800.000 evrov sredstev.
