Če številni športniki po zaključku kariere ne vedo, kaj bi počeli, to za Tomislava Šmuca zagotovo ne velja. Dolgoletni slovenski odbojkarski reprezentant se je po odhodu z odbojkarskih igrišč preizkusil v marsičem. Bil je trener in tehnični vodja reprezentance, dandanes pa je predvsem poslovnež, od novembra lani pa tudi predsednik evropske komisije za odbojko na mivki. »Vsaka funkcija ima svoje prednosti in slabosti, a za nobeno mi ni žal. Zagotovo pa, ko se ozrem nazaj, vem, da bi lahko kaj storil tudi drugače,« pravi Tomislav Šmuc.
EP na mivki želi pripeljati v Slovenijo
V zadnjih letih javnost Šmuca pozna predvsem po velikopoteznem projektu na Črnučah, kjer je s poslovnim partnerjem in nekdanjim odbojkarjem Martinom Hrastom zgradil Športni park Ludus. Objekt, ki se razprostira na 20.000 kvadratnih metrih, je v prvi vrsti namenjen igranju odbojke na mivki, uporabljajo pa ga tako rekreativci kot športniki. »Ko sem zaključeval tekmovalno kariero, sem se začel spraševati, kaj bom počel po njej. Kot trener se dolgoročno nisem videl. Nato je prišlo do ideje o uresničitvi poslovnega modela, ki v tujini zelo dobro deluje in je popularna,« se zametkov projekta spominja Šmuc. Ob tem poudari, da je moral za njegovo uresničitev vložiti ogromno energije. »Obdobje, ko sem se projekta lotil, ni bilo najprimernejše. Bilo je ravno v času gospodarske krize in dokapitalizacije bank, zato ni bilo ravno veliko posluha za nova podjetja in nestandardne modele. Zaradi tega je bilo zelo težko priti do kredita, a čez čas smo tudi tu našli rešitev.«
Zaradi pandemije koronavirusa in vladnega odloka je park sicer zdaj zaprt že štiri mesece, promet pa jim je od septembra padel za kar 85 odstotkov. »Zdaj čakamo na boljše čase,« ostaja optimističen Šmuc, sicer zelo zadovoljen z razvojem centra. »Veliko ljudi, tudi iz odbojkarskih krogov, ni verjelo, da bomo lahko napolnili štiri igrišča, zdaj pa menim, da ne bi bilo nič narobe, če bi imeli še dve dodatni. Rekreacija in odbojka na mivki je zelo priljubljena, zato se nam ni treba bati za prihodnost,« meni sogovornik.
V zadnjem času mu veliko časa vzame predvsem nova funkcija pri Evropski odbojkarski zvezi, ki pa je niti ni pričakoval. Kandidiral je namreč le za članstvo v komisiji, na koncu pa bil izbran celo za njenega predsednika. »Očitno so si zaželeli malenkost drugačnih pogledov in pomladitve ekipe,« ugotavlja Šmuc, ki si je zadal nekaj ambicioznih ciljev. »Osebno si želim še bolj popularizirati odbojko na mivki med rekreativci, drugi cilj pa je, da v štiriletnem mandatu v Slovenijo pripeljem eno od večjih tekmovanj. Tu ciljam predvsem na evropsko prvenstvo v odbojki na mivki.« Prepričan je, da Slovenci predvsem na račun dobrih predstav moške članske reprezentance v evropski odbojki igrajo vse pomembnejšo vlogo. »Slovenija je postala odbojkarska velesila. Še posebej v moški kategoriji, dobro pa se dela tudi pri dekletih. Z uspehi reprezentance se nam odpira vse več vrat na Evropski odbojkarski zvezi. To moramo sprejeti in uveljaviti, kar nam pripada.«
Kot igralec vselej stisnil zobe
Nekdanji organizator igre je sicer v času igralske kariere igral po vsej Evropi. Ko se ozre v preteklost, pravi, da je imela vsaka država svoje prednosti in slabosti, a daleč najbolj ga je navdušilo nastopanje za odbojkarskega velikana Modeno. »Italija je bila gotovo največje doživetje. Imel sem srečo, da sem igral v najuspešnejšem italijanskem klubu, morda celo najprestižnejšem na svetu. Modena je s svojo tradicijo neke vrste to, kar je Real Madrid v nogometu. Biti del tega je nekaj nepozabnega,« se spominja 44-letnik.
Igranje na najvišji ravni je pustilo posledice na njegovem telesu, saj se je skozi vso kariero srečeval s poškodbami. Ena hujših ga je doletela pri ACH Volleyju, ko si je poškodoval hrbet in moral za pol leta prekiniti igranje. »Vseh poškodb niti ne štejem. Sploh ne vem, koliko sem imel samo operacij na kolenih. Če se ne motim, na levem devet in sedem na desnem. A sem vedno stisnil zobe in jih saniral v času počitnic, da sem nato v novo sezono vstopil zdrav. Morda sem bil preveč željan dokazovanja, posledica tega pa je bila kakšna poškodba več,« priznava Ljubljančan, ki sedaj mnogo raje poprime za teniški lopar.
