Ko Mackenzie McDonald razmišlja o boju teniških igralcev in igralk za višje nagrade in večjo socialno varnost, nima v mislih najboljših posameznikov, ki so multimilijonarji. V mislih ima tiste, ki se dobesedno borijo za preživetje. Po desetih letih na turneji ATP 31-letni Američan dobro pozna realnost, v kateri je fizično in psihično zdravje igralcev pogosto podrejeno nujnosti, da se čim prej vrnejo na igrišče.
McDonald, ki je klecnil na zadnji stopnički kvalifikacij za OP ZDA, trenutno pa na lestvici ATP zaseda 144. mesto, je v pogovoru za The Guardian opozoril na pereč problem v tenisu, ki se redko znajde na naslovnicah medijev. Številni njegovi kolegi in kolegice na zadnjem grand slamu sezone igrajo kljub resnim poškodbam, izključno zaradi finančne stiske. »Poznam kar nekaj igralcev, ki so trenutno resno poškodovani,« pravi Mackenzie McDonald. »A so se pojavili na OP ZDA in stopili na igrišče, da bi si zagotovili prihodek, saj morajo plačati račune. Želijo imeti streho nad glavo in plačati svojo ekipo – trenerja, fizioterapevta, kondicijskega trenerja.«
Grand slami kot rešilna bilka
V lanski teniški sezoni je 88 igralcev zaslužilo več kot milijon dolarjev. »Stvari se počasi spreminjajo, a za igralce, ki so nizko na lestvici ATP, je zaslužek še vedno precej skromen. Rekel bi, da če si trenutno 250. na svetu, zaslužiš približno 200.000 dolarjev na sezono. A to je pred davki in vsemi stroški, ki so zelo visoki.«
Prav zato so zanje turnirji za grand slam ključnega pomena. »Turnirji za grand slam so ključni, ker igralcem omogočajo preživetje. Enostavno jih morajo izkoristiti. Odločajo o tem, ali imaš kaj dati na mizo in ali si lahko privoščiš spodobno življenje,« poudarja. Poraženci v prvem krogu v moški in ženski konkurenci bodo na OP ZDA prejeli rekordnih 140.000 dolarjev, kar je za mnoge ključen zaslužek.
McDonald, ki je s skupnimi prihodki v karieri presegel sedem milijonov dolarjev, ne trpi pomanjkanja, a dobro pozna temnejšo plat tenisa. »Veliko igralcev iz ZDA pride naravnost s fakultete, kjer je vse plačano, v profesionalni tenis, kjer si moraš sam rezervirati lete in pogosto plačuješ drage vozovnice ob koncih tednov,« pojasnjuje. »Sam sem postal mojster v trikih pri nakupih letalskih vozovnic, a moraš plačati tudi svojo ekipo – trenerja za moč in kondicijo, fizioterapevta, psihologa … Pa tudi njihova potovanja.«
Najtežji del tenisa so poškodbe
Američan je leta 2019, ko se je prvič prebil med 60 najboljših na lestvici ATP, na Rolandu Garrosu utrpel resno poškodbo stegenske mišice in nato izpustil večino sezone. Njegovo vrnitev je naslednje leto še dodatno otežila pandemija covida-19. »Najtežji del tenisa je, da ko si poškodovan, ne zaslužiš ničesar, hkrati pa padeš tudi na lestvici ATP, kar omeji tvoje možnosti za nastope v prihodnosti. Šel sem od tega, da sem bil mlad in obetaven, do tega, da sem sedel v stanovanju, nisem mogel hoditi ter nisem vedel, kdaj bo prišel naslednji zaslužek. Lahko imaš zelo dobro leto in zaslužiš recimo sedemmestno vsoto, potem pa se poškoduješ in naenkrat ne zaslužiš ničesar. Če bi ob tem videli, s kakšnimi traparijami se ukvarjamo vsak dan, bi se smejali. Letos sem denimo že večkrat izgubil torbe in moral leteti po svetu brez prtljage.«
Ameriška teniška zveza USTA je pred letošnjim OP ZDA naredila pomemben korak proti igralcem in igralkam, ko je namenila dva milijona dolarjev za nov program podpore in povečala nagradni sklad. Lani so igralci in igralke, ki so izpadli v prvem krogu, dobili kar 30.000 dolarjev manj. S tem so se izognili njihovemu protestu, kot je bil v Rolandu Garrosu. Igralci in igralke namreč trdijo, da je njihov delež od prihodkov turnirjev za grand slam premajhen, zato nadaljuje boj za spremembe.