Na odprtem prvenstvu Francije v tenisu je že dolgo jasno, da bomo po devetih zaporednih zmagah Carlosa Alcaraza in Jannika Sinnerja na turnirjih za grand slam dobili novega zmagovalca. Španec zaradi poškodbe v Parizu sploh ni nastopil, prvi igralec sveta pa je šokantno izpadel že v drugem krogu proti Juanu Manuelu Cerundolu. Kljub zgodnjemu izpadu prvega favorita, ki mu v »računalniški igrici« tenisa manjka le še pokal mušketirjev, italijanski tenis nima razlogov za skrb.
Veseli morajo biti uspeha
Že pred začetkom polfinalnih dvobojev je jasno, da bodo imeli zahodni sosedje finalista drugega letošnjega turnirja velike četverice. Na predzadnji stopnički turnirja se bosta med seboj pomerila Matteo Arnaldi in Flavio Cobolli.
»V Italiji imamo veliko odlično urejenih teniških centrov. Z mladimi se dela zelo dobro, poleg tega pa imamo veliko turnirjev vseh ravni. Če bi želel, bi lahko vse leto ostal v Italiji in igral turnirje,« je že pred časom razloge za neverjeten napredek italijanskega tenisa opisal Jannik Sinner.
Južni Tirolec je v zadnjih letih gonilna sila Azzurrov, a ko je letos na najpomembnejšem turnirju sezone za dopolnitev svoje kariere ostal brez goriva, so na sceno stopili njegovi rojaki. In to ni Lorenzo Musetti, ki je kot 11. igralec lestvice ATP drugi najvišje uvrščeni Italijan na svetu. Na Rolandu Garrosu uspeh kariere dosegata 25-letni Matteo Arnaldi in leto mlajši Flavio Cobolli.
Ker so vsi igralci podobne starosti – tudi Sinner bo avgusta dopolnil 25 let – se besede prvega igralca sveta jasno potrjujejo tudi v praksi. »Vsi se poznamo že dolgo. Jannik morda po uspehih nekoliko izstopa, a nas vse žene naprej,« pravi Matteo Arnaldi. »V Italiji moramo biti veseli, da bomo znova imeli finalista turnirja za grand slam,« pa ga je dopolnil Flavio Cobolli.
O medsebojnem obračunu nista želela povedati veliko, saj se izjemno spoštujeta. Predvsem pa sta že s prebojem v polfinale poskrbela za največji uspeh kariere. Deseti nosilec Cobolli je v četrtfinalu premagal četrtega nosilca Felixa Auger-Aliassima iz Kanade s 4:6, 6:4, 6:4 in 6:4. Komaj 104. igralec sveta Arnaldi pa je izločil še enega rojaka, Mattea Berrettinija, ki je po izgubljenem prvem nizu s 5:7 in zaostanku z 2:5 v drugem nizu dvoboj predal.
Jakub Menšík se je učil od Novaka Đokovića
Italijanski nalet v Parizu bosta poskušala ustaviti Nemec Alexander Zverev in Čeh Jakub Menšík. Devetindvajsetletni Zverev, tretji igralec sveta, lovi svoj četrti finale turnirja za grand slam in prvi naslov. Je prvi favorit stavnic za končno zmago, v Nemčiji pa vlada prepričanje, da je to njegova zlata priložnost za vpis med zmagovalce največjih turnirjev.
»Vesel sem, da sem v polfinalu. A le za trenutek. Zmagati želim na vsaki tekmi, vendar grem iz dvoboja v dvoboj,« se pritiska zaveda tudi Alexander Zverev, ki ga skuša potisniti na stran.
Na drugi strani mreže bo stal najmlajši polfinalist letošnjega turnirja, komaj 20-letni Jakub Menšík. Tudi Čeh, ki je lani osvojil turnir serije masters v Miamiju, se je prvič uvrstil v polfinale turnirja za grand slam. Postal je celo najmlajši Čeh s tem dosežkom, saj je bil Ivan Lendl ob svojem prvem nastopu na predzadnji stopnički enega od štirih največjih turnirjev leto starejši.
Nova teniška zvezda bo v polfinalu poskušala unovčiti vse, kar ga je naučil Novak Đoković, ki je imel pomembno vlogo pri njegovem prehodu med profesionalce. »Občudujem ga in zaradi njega sem začel igrati tenis. Ko sem bil še mladinec, sem se na njegovo vabilo udeležil pripravljalnega tabora v Beogradu. Gledal sem, kako se ogreva, kako trenira, opazoval sem vsak njegov gib,« Jakub Menšík odkrito govori o svojem idolu in viru navdiha, zaradi katerega ostaja miren tudi v najodločilnejših trenutkih. To je pokazal tudi v četrtfinalu proti Brazilcu Joãu Fonseci, ki ga je premagal v treh nizih.