V skoraj dveh desetletjih na vrhu svetovnega tenisa je Novak Đoković doživel številne boleče poraze. Izgubljal je epska finala proti Rogerju Federerju in Rafaelu Nadalu, klonil v odločilnih dvobojih za največje lovorike, a nobeden od teh porazov ga ni prizadel tako, kot tisti na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru leta 2016. Srb je razkril, da je bil zanj najtežji trenutek kariere nepričakovani poraz proti Argentincu Juanu Martínu del Potru že v prvem krogu olimpijskega turnirja.
»To je bil verjetno najtežji poraz v moji karieri. Zdelo se mi je, kot da se mi je sesul svet. Težko sem sprejel, da sem izpadel že na začetku turnirja, na katerem sem si najbolj želel uspeti,« je v nedavnem intervjuju priznal 24-kratni zmagovalec turnirjev za grand slam.
Del Potro se je vračal po poškodbi
Olimpijske igre v Riu so bile za Đokovića posebnega pomena. Na njih je pripotoval kot nesporna številka ena svetovnega tenisa. Nekaj tednov prej je z zmago na Roland Garrosu dopolnil karierni grand slam in hkrati v svojih rokah držal vse štiri lovorike največjih turnirjev. Zdelo se je, da je zlata olimpijska kolajna le še zadnji košček mozaika ene največjih teniških karier vseh časov.
Toda žreb mu je že v prvem krogu namenil Juana Martína del Potra. Argentinec je bil tedaj šele 141. igralec sveta, saj se je po več operacijah zapestja vračal na teniška igrišča. Kljub nizki uvrstitvi je nekdanji zmagovalec odprtega prvenstva ZDA dokazal, da je še vedno izjemen tekmec. Po dveh izenačenih nizih je slavil s 7:6 (4), 7:6 (2) in pripravil eno največjih presenečenj olimpijskega turnirja.
Ni mogel skrivati solz
Poraz je Srba povsem strl. Po zadnji točki ni mogel zadržati solz, med odhodom z igrišča pa ga je občinstvo v Riu pospremilo z dolgim stoječim aplavzom. »Del Potro je bil boljši igralec in si je zmago zaslužil. Zame pa je bilo to eno največjih razočaranj v življenju,« je dejal takoj po dvoboju.
Ironično je prav Del Potro na tistem turnirju spisal eno najlepših športnih zgodb. Ugnal je tudi Rafaela Nadala in se prebil do finala, kjer je moral priznati premoč Britancu Andyju Murrayju. Argentincu je tako pripadla srebrna kolajna, Đoković pa je moral domov že po uvodnem nastopu.
V Parizu poravnal račune
Srbski as se je v naslednjih letih še večkrat podal v lov na olimpijsko zlato. V Tokiu leta 2021 je bil velik favorit, vendar je v polfinalu izgubil proti Alexandru Zverevu, nato pa ostal tudi brez bronaste kolajne. Šele v Parizu je izpolnil svoje dolgoletne sanje. V finalu je po dveh podaljšanih igrah premagal Carlosa Alcaraza in osvojil še edino lovoriko, ki mu je manjkala.
Čeprav danes v njegovi vitrini stoji tudi olimpijsko zlato, spomin na Rio ni zbledel. Prav nasprotno. Đoković priznava, da ga je poraz proti Del Potru zaznamoval bolj, kot katerikoli obračun z Rogerjem Federerjem ali Rafaelom Nadalom. Ne zato, ker bi izgubil proti velikemu tekmecu, temveč zato, ker je imel občutek, da je zapravil priložnost, ki se morda nikoli več ne bo ponovila. Usoda mu je nato ponudila še eno možnost, toda osem let je potreboval, da je dokončno zacelil eno najbolj bolečih športnih ran svoje kariere.