»V zgodovino tenisa nočem iti kot igralec, ki se ga bo držal naziv najboljšega v zgodovini, ki ni osvojil turnirja za grand slam. Veliko raje bi videl, da ljudje začnejo govoriti, da sem morda najslabši igralec, ki ga je osvojil,« je pred velikim finalom Rolanda Garrosa dejal Alexander Zverev in s tem jasno izrazil svojo željo. Danes 29-letni Nemec se je prvič prebil med najboljših deset na svetu že leta 2017, ko je dobil masters v Madridu, a vse od takrat je čakal na svoj veliki trenutek.
Finale letošnjega odprtega prvenstva v Parizu je bil že njegov četrti na turnirjih za grand slam, proti Italijanu Flaviu Cobolliju pa je po zmagi s 6:1, 4:6, 6:4, 6:7 (5) in 6:1 le dočakal svoj veliki trenutek. »Sedaj se lahko zgodi kar koli v življenju, v zgodovino bom odšel zapisan kot eden izmed zmagovalcev največjih turnirjev na svetu,« mu je vidno odleglo po koncu dvoboja na igrišču Philippa Chatrierja. Zverev je prekinil 30-letno nemško sušo na turnirjih velike četverice, saj je bil zadnji zmagovalec Boris Becker leta 1996 na OP Avstralije v Melbournu. Postal je šele tretji Nemec v odprti teniški eri z zmago na grand slamu (ob Beckerju je to enkrat uspelo še Michaelu Stichu – Wimbledon 1991) in prvi, ki je dvignil pokal mušketirjev v francoski prestolnici.
Med dvoboji si pomaga z injekcijami
Alexandru Saschi Zverevu je bil tenis položen v zibelko, a pot med profesionalce je bila veliko težja, kot se zdi na prvi pogled. Njegov oče Alexander in mama Irina sta bila oba profesionalna teniška igralca, a sta se zaradi razmer v Rusiji preselila v Nemčijo. Alexander mlajši je bil tako 20. aprila 1997 že rojen v Hamburgu v Nemčiji, kjer je družina svoj dom našla leta 1991. Njegov starejši brat Mischa je bil tudi profesionalni teniški igralec.
Alexander Zverev je tenis začel trenirati pri petih letih, čeprav so mu leto pred tem odkrili težave s sladkorno boleznijo, saj trpi za diabetesom tipa 1. »Zdravniki so mi odsvetovali profesionalni šport,« se svojih začetkov spominja novopečeni zmagovalec Rolanda Garrosa, a se na nasvete ni oziral. Od samega začetka trenira pod vodstvom očeta. »Zagotovo imam najdlje ustaljeno ekipo okoli sebe v celotni karavani,« s ponosom danes pove Zverev, ki tekoče govori angleško, rusko in nemško, sicer pa velja za velikega oboževalca Rogerja Federerja, saj njuna skupna fotografija iz Halleja leta 2008 še vedno krasi steno nad njegovo otroško posteljo.
Zvereva je leta 2015 zveza ATP označila za novinca leta in tudi naprej je izjemno gradil svojo kariero. Je dobitnik zlate olimpijske kolajne, zmagovalec več mastersov, a do nedelje v Parizu mu je manjkala zadnja krona. »Sedaj bom v vsak finale lahko vstopil bolj sproščeno, saj že imam tako želeni naslov. Tega mi ne more vzeti nihče in morda sedaj sledijo novi uspehi,« se igralec, ki je bil najvišje uvrščen na drugo mesto svetovne lestvice, zaveda uspeha, ki ga je dosegel.
Kljub vsemu ni mogel mimo vseh svojih težav, ki ga spremljajo od otroštva. »Tudi če to ne bi bil jaz, vedno sem si želel, da grand slam osvoji nekdo z diabetesom. Zmeraj sem si želel, da me ljudje ne bi pomilovali zaradi moje bolezni,« je jasen. Tudi med samim finalom si je moral dati injekcijo inzulina. »Vsakič ko stopim na igrišče, bijem dve bitki. Ena je tista, ki jo vidijo vsi na igrišču, za drugo vem le jaz. Vem, kako se počutim. Če si ne dam injekcije, je to zame lahko nevarno,« odkrito pove o svojih težavah. A ni bilo vedno tako. O svoji bolezni je prvič spregovoril, ko je bil že uveljavljen teniški igralec, leta 2022. »Nikoli nisem želel, da bi me to zaznamovalo. Nisem imel niti poguma govoriti o tem. Sedaj, po uspehih, sem na to pripravljen,« je razkril leta 2022, ko je prvič spregovoril o svojih težavah in ustvaril tudi svojo fundacijo za pomoč mladim športnikom s sladkorno boleznijo.
Veliko ljubezenskih težav
Ne le na igriščih, zelo dinamično je življenje Alexandra Zvereva mlajšega tudi zunaj športa. Zase pravi, da je velik športni fanatik, ki redno podpira nemško nogometno in košarkarsko reprezentanco. V prostem času pa igra videoigrice in je velik ljubitelj psov. Že od samega začetka kariere sta na njegovi poti Lovik in Junior, odkar pa je v razmerju s Sophio Tomalla, je hiša polnejša še za dva štirinožna ljubljenčka.
A ljubezenska razmerja so tista, ki vedno mečejo nekaj sence na odličnega teniškega igralca, ki se je moral v karieri spopasti tudi s hudo poškodbo gležnja; leta 2022 jo je utrpel ravno na Rolandu Garrosu, v polfinalu proti peščenemu kralju Rafaelu Nadalu. »Nisem vedel, ali se bom lahko vrnil. Ampak ta igrišča tukaj so zame od nekdaj nekaj posebnega,« ima Pariz v dobrem in slabem v spominu oče hčerke Mayle, ki jo ima z bivšo partnerico Brendo Patea. Nemška manekenka in tudi njegova nekdanja partnerica Olga Sharypova sta Zvereva obtožili nasilja. Pri Sharypovi ni bilo dovolj dokazov, da bi sprožili postopek, z Brendo Patea pa je na sodišču dosegel sporazum, da sta lahko ostala v odnosih zaradi hčerke.
Tudi njegova nova partnerica je izjemno znana osebnost v Nemčiji, saj je bila Sophia Tomalla sprva v zvezi s pevcem skupine Ramstein Tillom Lindemannom, kar je bila ena najbolj zvezdniških zvez v Nemčiji med letoma 2011 in 2015. Tomallova se je kasneje družila še z Gavinom Rossdalom, še enim glasbenikom, in nogometašem Lorisom Kariusom, preden je pristala v zvezi z odličnim teniškim igralcem. Z njim ima na turnirjih sklenjen dogovor: ali ga spremlja od prve tekme ali pa na turnir ne pride. Tudi zato je ni bilo v boksu Nemca med finalom v Parizu, ampak je prišla le na končno slavje.