Po porazu na turnirju v indijskem Čenaju je trenutno 474. igralka sveta prejela celo grožnje s smrtjo, zaradi česar je znova v ospredje prišlo vprašanje varnosti igralk in vse bolj razširjenih zlorab, povezanih s športnimi stavami.
Sedemindvajsetletna Britanka se je na turnirju WTA v Čenaju vrnila na glavni del turneje po 16 mesecih odsotnosti. Vrnitev se ni končala po njenih željah, saj jo je v prvem krogu po preobratu s 3:6, 6:3 in 7:5 premagala domača predstavnica Vaišnavi Adkar. Toda precej več pozornosti kot športni rezultat so nato pritegnila sporočila, ki jih je prejela po dvoboju. Na instagramu je objavila posnetek zaslona z žaljivkami in grožnjami ter ob tem zapisala: »Lepa dobrodošlica nazaj na turnejo. Zdaj se spomnim, zakaj sem odšla.«
Na njeno objavo se je odzvala tudi nemška igralka Eva Lys, ki je označila združenje WTA in se vprašala, kdaj bodo pristojni vendarle ukrepali. Burrageeva je sicer že lani opozarjala na podobne težave in menila, da bi morala družbena omrežja uvesti preverjanje identitete uporabnikov. Prepričana je, da bi bilo tako mogoče številne posameznike narediti bolj odgovorne za zapisane besede. Ocenila je tudi, da za velikim delom žaljivih sporočil stojijo športni stavci, ki izgubijo denar in nato svojo jezo stresejo na igralce.
Na težave je na začetku leta opozorila tudi Veronika Erjavec
Da ne gre za osamljen primer, potrjujejo tudi izkušnje drugih teniških igralk. Britanka Katie Boulter je že lani razkrila, da je po dvobojih prejemala grožnje s smrtjo, med drugim tudi na račun svojih družinskih članov. Madžarka Panna Udvardy je marca letos pred dvobojem v Antalyi prejela sporočila, v katerih so ji grozili z nasiljem nad njenimi najbližjimi, če ne bo namerno izgubila srečanja. O primeru je obvestila pristojne in policijo. Naj ob tem spomnimo, da se grožnje ne dogajajo le tujim igralkam. Letos v začetku leta je nanje opozorila tudi takrat najboljša Slovenka Veronika Erjavec.
Obseg težave razkrivajo tudi podatki. Po poročilu, ki sta ga pripravili WTA in Mednarodna teniška zveza (ITF), so bile teniške igralke v letu 2025 tarča več kot 12.000 žaljivih objav in sporočil na družbenih omrežjih. Analiza je pokazala, da je bilo 42 odstotkov zaznanih zlorab povezanih z nezadovoljnimi športnimi stavci, pri najhujših primerih pa je njihov delež dosegel kar 59 odstotkov.
Teniške organizacije sicer že uporabljajo sistem za spremljanje groženj na spletu, ki omogoča prepoznavanje žaljivih vsebin in posredovanje primerov pristojnim organom. Kljub temu se igralke vedno znova znajdejo v podobnem položaju. Težava je še toliko večja, ker so odvisne od družbenih omrežij, hkrati pa pogosto nimajo možnosti, da bi se pred neprimernimi sporočili povsem zaščitile. Burrageeva je tako zgolj zadnja v nizu igralk, ki opozarjajo, da žaljivke, grožnje in ustrahovanje niso več izjema, temveč vse bolj skrb vzbujajoč del profesionalnega tenisa.