V lanski sezoni z 20 dirkami sta se za naslov borila 34-letni Febvre in komaj 19-letni Belgijec Lucas Coenen (KTM). Na koncu se je svojega drugega naslova svetovnega prvaka – prvega je osvojil leta 2015 – veselil Francoz (956 točk, pet zmag za VN), belgijski dirkač (917, šest zmag) pa je že v svoji prvi sezoni v razredu MXGP dokazal mojstrstvo. Po številu zmag si je drugo mesto skupaj s Febvrejem delil Nizozemec Jeffrey Herlings (KTM, letos Honda), ki je zaradi zdravstvenih težav izpustil pet dirk, sezono pa je končal s 608 točkami na petem mestu. Poleg trojice, ki je skupaj dobila kar 16 velikih nagrad, sta na najvišji stopnički stala le še Tim Gajser (trikrat) in Francoz Maxime Renaux (Yamaha, enkrat).
Tim Gajser je v minuli sezoni po padcu in izpahu rame na aprilski dirki v Švici ter operaciji in rehabilitaciji moral izpustiti kar devet dirk, v skupnem seštevku za SP pa je bil deveti s 490 točkami. Za petkratnega svetovnega prvaka (štirikrat v MXGP in enkrat v MX2) je bila to tudi zadnja sezona pri Hondi, katere član je bil kar 12 let, a zaradi veljavne pogodbe do 31. decembra 2025 je lahko prestop v Yamaho uradno potrdil šele zadnji dan lanskega leta. »Po nepozabnih dvanajstih letih je moje zgodbe pri Hondi konec. Izjemno ponosen sem, da sem ekipi pomagal znova osvojiti naslov po dolgih letih suše. In to ne le enkrat, ampak petkrat,« je na družbenih omrežjih zapisal Tim Gajser, ki je na Hondinem motorju dosegel kar 52 zmag za SP – 47 v MXGP in pet v MX2, slavil je v 116 vožnjah in kar 125-krat stal na zmagovalnem odru.
Zamenjal kondicijskega trenerja
Šampion iz Pečk pri Makolah je 1. januarja letos rdečo tovarniško ekipo Honde zamenjal z modro Yamaho in motociklom YZ450FM. Njegov sotekmovalec bo Maxime Renaux, ki je že od debija leta 2016 član Yamahine ekipe, s katero je 2021 postal tudi svetovni prvak. Devetindvajsetletni Gajser ni želel podrobneje razkrivati, zakaj se je odločil za menjavo proizvajalca motorja: »Ko se ti pogodba izteka, se pred tem vselej začnejo novi pogovori. Lahko povem le to, da smo imeli s Hondo različne interese in vizije, zato smo šli vsak svojo pot. Bil je čas, da v motokrosu obrnem nov list, in to sem tudi storil. Zame je bila selitev iz Honde v Yamaho zares velika sprememba v karieri, a sem vesel, da sem se tako odločil. Po dobrih dveh mesecih sodelovanja z Yamaho lahko rečem, da sem se dobro in pravilno odločil.«
V tem času je opravil veliko testiranj in precej ur preživel na motorju, en mesec pa je bil tudi na treningih na Sardiniji, kjer je odpeljal tudi dve pripravljalni dirki na italijanskem prvenstvu ter bil po enkrat drugi in prvi. »Nova ekipa je odlična, nekaj ljudi pa sem pripeljal tudi iz Honde, tako da ni vse povsem novo. Tudi z novim motorjem se vedno bolj ujemava, čeprav je precej drugačen od Hondinega. Skušaš ga prilagoditi sebi, a tudi ti se moraš prilagoditi. Na novem motorju se počutim zelo dobro in uživam v vožnji, v ekipi pa skušajo izpolniti vse moje želje, povezane z njim. Sem pa moral zaradi spremembe motorja malce spremeniti tudi tehniko svoje vožnje. Bi si pa pred začetkom nove sezone želel kakšen teden več sedeti na motorju, a časovno to ni bilo izvedljivo,« pravi Gajser, ki je po dolgih letih sodelovanja zamenjal dosedanjega kondicijskega trenerja Boštjana Renka, ki ga je nasledila fizioterapevtka, kineziologinja in trenerka Tina Kobale.
Čakajo že enajst let
Yamaha na naslov svetovnega prvaka v MXGP čaka že enajst let, zadnjega pa je leta 2015 osvojil zdajšnji aktualni prvak Romain Febvre, ki je bil član ekipe med letoma 2014 in 2019. Sočasno mineva tudi že kar 20 let od šestih zaporednih naslovov svetovnega prvaka Yamahine legende, Belgijca Stefana Evertsa, najboljšega med letoma 2001 in 2006. Zato je Gajserjeva tiha želja, da bi že v premierni sezoni z novo ekipo končal dolgoletno rezultatsko sušo: »Tako jaz kot celotna ekipa si želiva, da Yamaho pripeljeva nazaj na vrh. Za ta cilj vsi trdo delamo in smo zelo motivirani. Upam, da nam bo uspelo. Naslov svetovnega prvaka je cilj, zaradi katerega vsako jutro zgodaj vstanem, za to delam, treniram in živim. Za mano so dobre priprave, sem v dobri formi, sočasno pa ne želim nase takoj obesiti prevelikih pričakovanj, tako svojih kot drugih ljudi. Sezona bo dolga in naporna, največja želja pa je ostati zdrav in odpeljati vse dirke.«
Jan Pancar, drugi slovenski voznik med svetovno elito, je lansko sezono končal na 11. mestu (321 točk), kar je njegov najboljši dosežek v dosedanji karieri, z naskokom najboljši pa je bil med netovarniškimi vozniki. Kljub temu 25-letni Dolenjec še vedno ni dobil mesta v kakšni tovarniški ekipi, tako da bo z motorjem KTM spet nastopal z lastno ekipo pod imenom TEM JP 253 KTM Racing Team, edino družinsko zasedbo (v njej je samo še oče Igor, ki je deklica za vse) v MXGP. Pred tretjo sezono v elitnem razredu je bil Pancar – tako kot Gajser – na zimskih pripravah na Sardiniji, toda le dva tedna. »Po lanski sezoni sem si vzel dva tedna prosto, potem pa sem že začel trenirati za letošnjo. Priprave so potekale po načrtih in zelo dobro, zato sem zadovoljen in optimistično nastrojen. Za mano so naporni meseci z veliko treningi na motorju in v telovadnici. Kar zadeva motor in ekipo, niso bile potrebne prav nobene spremembe, zato se mi ni bilo treba na nič privajati, ampak zgolj pridno trenirati,« je poudaril Jan Pancar.
Še vedno težave s starti
Motokrosist s Čateža pri Trebnjem je bil lani dvakrat tretji (v prvi vožnji za veliko nagrado Češke in enkrat na pokalu narodov v ZDA), zaveda pa se, da bo tudi letos veliko odvisno od startov. »Moram priznati, da mi starti povzročajo veliko težav, a jih bom skušal izboljšati, da bom uspešnejši kot doslej. Toda težave niso zgolj v meni, ampak tudi v tem, da je z mojim motorjem težje startati med najboljšimi kot pa s tovarniškimi,« opozarja Pancar. Po lanskem enajstem mestu v skupnem seštevku za SP ima letos še višje cilje: »Glavni cilj je biti ob koncu sezone med deseterico najboljših. A če ne bo težav z motorjem in poškodbami in če izboljšam svoje starte, lahko posežem tudi višje. Prepričan sem, da sem sposoben priti na kakšni dirki tudi na oder za zmagovalce, kar sem v lanski sezoni dokazal z dvema tretjima mestoma na posamičnih vožnjah. Prav tako sem prepričan, da sem že zdaj zelo blizu najboljše forme, za katero pa upam, da se bo med sezono še dvignila.«
