Na predlanskem EP na Hrvaškem je Slovenija osvojila 14. mesto, edino zmago pa dosegla proti Malti. Če je soditi po edini pripravljalni tekmi pred odhodom v Beograd, ko so Maltežani v Mariboru slavili z 22:12, večjega napredka v zadnjih dveh letih ni bilo opaziti.
»Na polovici tekme smo zaostajali le za gol, v nadaljevanju pa naredili preveč napak v obrambi in izgubljali žoge, kar je tekmecu omogočilo prelahko doseganje golov. Končni izid je zato nekoliko zavajajoč,« je po porazu z Maltežani dejal Teo Galič, eden od dveh pomočnikov slovenskega selektorja Mirka Vičevića. Drugi je Marko Gostič.
V Beograd brez Seljaka
Med petnajsterico igralcev, ki bodo odpotovali v Beograd, ne bo Jurija Seljaka, enega najhitrejših slovenskih plavalcev. »To za nas predstavlja težavo, a zdravje igralca je na prvem mestu. Skupina je izjemno zahtevna, saj sta Hrvaška in Grčija kandidata za kolajne, neugodna je tudi Gruzija. Imam pa svoje želje – kdor me pozna, ve, da ne maram izgubljati,« je pred prvenstvom dejal selektor Mirko Vičević, nekdanji evropski, olimpijski in dvakratni svetovni prvak z reprezentanco Jugoslavije.
»Najpomembnejše bo, da se od začetka do konca prvenstva osredotočimo na zadeve, ki jih lahko popravimo. Verjamem, da bo prišel čas in tekme, na katerih bomo lahko pokazali, zakaj smo si priborili nastop na evropskem prvenstvu,« je cilje razkril Jure Beton, ki je z naturalizacijo Srba Milana Bujalića dobil konkurenco na vratarskem mestu. »Vsaka dodatna konkurenca je dobra stvar. Prinesel je dodatne izkušnje, pri čemer vemo, da Srbija velja za vaterpolsko velesilo.«
V preostalih treh predtekmovalnih skupinah bodo v skupini A igrali: Srbija, Francija, Izrael in Malta, v skupini C: Španija, Črna gora, Nizozemska in Turčija ter v skupini D: Madžarska, Italija, Nemčija in Romunija. Najboljše tri ekipe iz vsake skupine se bodo uvrstile v drugi del tekmovanja, kjer se rezultati iz prvega dela prenašajo, najboljši reprezentanci iz obeh skupin se bosta nato uvrstili v polfinale. Četrtouvrščene ekipe čakajo tekme za končno razvrstitev od 13. do 16. mesta.
Na Hrvaškem je bila
najboljša Španija
Beograjska Arena, bolj znana po košarkarskih spektaklih, bo že drugič gostila evropsko prvenstvo v vaterpolu. Pred desetimi leti si je finale med Srbijo in Črno goro, v katerem so slavili domačini, ogledalo skoraj 19.000 gledalcev. Letos bo kapaciteta manjša – do 12.500 gledalcev – saj so prireditelji dvignili raven bazena in ob njem postavili še enega manjšega, namenjenega ogrevanju. V obeh bazenih je več kot 300 kubičnih metrov vode, za polnjenje in segrevanje pa je bilo potrebnih približno 36 ur. Prvič v zgodovini moškega evropskega prvenstva bo tekmovanje potekalo v bazenu dolžine 25 metrov.
Naslov evropskega prvaka bo branila Španija, ki je predlani v Zagrebu v dramatičnem finalu premagala Hrvaško, julija lani pa v Singapurju osvojila še naslov svetovnega prvaka. Med glavne favorite sodijo še Madžarska, Hrvaška, Italija in Srbija, nevarna pa bo tudi Grčija, tretjeuvrščena z zadnjega svetovnega prvenstva. Največ kolajn na evropskih prvenstvih so doslej osvojili Madžari – kar 26 (13 zlatih, 7 srebrnih in 6 bronastih). Med posamezniki izstopa Srb Filip Filipović, ki se lahko pohvali s sedmimi kolajnami, od tega petimi zlatimi.
Omenimo še, da bo med 19 sodniki tudi najboljši slovenski sodnik Boris Margeta.