Pred začetkom sezone, katere vrhunec bodo novoletna turneja, svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju v Falunu na Švedskem in finale svetovnega pokala na letalnici v Planici, smo se pogovarjali z Gorazdom Pogorelčnikom, vodjo panoge za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo pri Smučarski zvezi Slovenije (SZS).
Tik pred začetkom sezone ste doživeli pravi šok. Skakalka Ema Klinec se je nenadoma odločila za konec kariere, potem ko je zmagala v skupnem seštevku poletne velike nagrade. Kakšen je vaš pogled na nepričakovano odločitev 28-letne tekmovalke, ki je bila ena najboljših skakalk v zgodovini Slovenije?
Odločitev ni bila sprejeta čez noč, ampak se je pripravljala kar nekaj časa. Popolnoma spoštujem Emino odločitev, ki je zelo racionalna glede na situacijo, v kateri se je znašla. V šport je vlagala vse od 16. leta, ko je začela tekmovati na najvišji ravni, to pa za nobenega človeka ni enostavno. Pride dan, ko je treba sprejeti odločitev. Njena odločitev me je presenetila predvsem zato, ker jo je sprejela po tem, ko je zmagala v skupnem seštevku poletne velike nagrade, saj so bili njeni skoki izjemno stabilni in je dobro delovala. Sama je dejala, da je tudi uživala. Glede na to, da je bila že v preteklosti nekajkrat na meji, da prekine tekmovalno kariero, odločitvi ne moremo in ne smemo oporekati. Imeli smo nekaj sestankov, na katerih smo jo skušali prepričati, da sezono izpelje do konca, a je bila v svoji odločitvi neomajna.
Kako zahtevna so bila pogajanja s selektorjema Robertom Hrgoto in Jurijem Tepešem, da sta ostala na čelu strokovnih štabov?
Sploh ni bilo težko. Njun motiv je bil, da nadaljujeta delo. Prvi pogovori so bili že v letu 2025, najpomembnejše pa je bilo, da so strokovne ekipe ostale nespremenjene. Motiv Hrgote in Tepeša sploh ni bil denar, saj bi v tujini dobila več evrov, ampak pri tekmovalcih odpraviti pomanjkljivosti, ki sta jih opazila. Z obema smo sklenili dogovor za dve sezoni.
Začenja se nov olimpijski cikel. Poleti so bila dekleta veliko uspešnejša od fantov. V kakšnem stanju vstopajo slovenski smučarski skoki v poolimpijsko sezono 2026/27?
Glede ženske piramide je stanje zelo dobro. Na vseh ravneh smo dobro pokriti s tekmovalkami in strokovnim kadrom. Za zdaj kaže zelo dobro, a bo treba vzdrževati motiv tekmovalk in strokovnega štaba ter sistem nadgrajevati. Še tako dober sistem brez pravih ljudi ne deluje.
Če imate pri ženskih skokih sladke skrbi, je pri moških precej več težav. Slovenija ima na tekmah svetovnega pokala pravico nastopa le s štirimi skakalci, potem ko je poleti
izgubila eno kvoto.
To težavo smo zaznali že v prejšnjem olimpijskem obdobju. Imamo veliko rezultatsko luknjo. Prepričan sem, da so tekmovalci iz reprezentance B, ki nastopajo v celinskem pokalu, sposobni vrhunskih rezultatov. Zamenjali smo trenersko zasedbo, obenem sem vesel, da smo ohranili prejšnjega trenerja Gorana Janusa v sistemu, saj zdaj predaja znanje mlajšim tekmovalcem v sistemu Državnega panožnega nordijskega centra (DPNC) v Kranju. Vodenje ekipe B je prevzel Gašper Vodan, a je težko pričakovati, da bi v tako kratkem času veliko spremenili. Vodan s svojimi pomočniki dela na visoki strokovni ravni. Vesel sem sprememb na nižjih ravneh, saj DPNC deluje dobro, kar se je pokazalo na tekmah alpskega pokala in pokala Fis, v katerem sta dva tekmovalca naredila dodatno kvoto za celinski pokal. V prvi zimski periodi bomo imeli pravico nastopa s šestimi tekmovalci. Naša največja težava v celinskem pokalu je vrzel, da nimamo tekmovalca, ki bi bil sposoben pridobiti dodatno mesto za svetovni pokal.
In kako bo Slovenija znova prišla do pravice nastopa s petimi tekmovalci na tekmah svetovnega pokala?
Pot bo zelo težka. Pred poletno sezono smo bili prepričani, da bodo tekmovalci na tekmah nabrali dovolj točk, da bomo imeli pet tekmovalcev. Žiga Jančar je poleti dobro deloval, a realizacija ni bila dobra. Priložnost bomo iskali skozi celinski pokal. Ko prek tega tekmovanja prideš v svetovni pokal, moraš nato v kratkem času nabrati veliko točk za stalno kvoto na tem tekmovanju.
Je upad večjega števila kakovostnih tekmovalcev povezan z (ne)kakovostnim delom v DPNC Kranj? Ali trenerji, ki imajo sicer veliko izkušenj, dovolj hitro sledijo sodobnim trendom razvoja smučarskih skokov?
Težko bi rekel, da ne sledimo razvojnim trendom v skokih. Vsi trenerji so zelo studiozni in jih zanima, kaj se dogaja na najvišji ravni. V preteklosti smo imeli o trendih na svetovni ravni veliko sestankov s trenerji DPNC in drugih reprezentančnih selekcij. Poenotili smo se o najpomembnejših stvareh glede tehnike. Ne strinjam se s tem, da naši trenerji po znanju ne bi bili enakovredni Avstrijcem. O tem problemu sem se v Klingenthalu pogovarjal z Wernerjem Schusterjem, ki v Nemčiji vodi mladinski program. Priznal je, da ima največ težav s tem, da ima precej staro trenersko strukturo in jo je zelo težko prepričati, da skoki niso več to, kar so bili pred 15 ali 20 leti. Prednost Slovenije je majhnost, zato se lahko vsak dan srečamo in razpravljamo o tem, kaj je trenutno najpomembnejše in kakšne so smernice. Schuster je pripomnil, da mladi slovenski tekmovalci na tekmah alpskega pokala že obvladajo tehniko, ki je bolj perspektivna.
Ali imate dovolj trenerskega kadra?
Imamo dovolj trenerjev in trenerk z ustrezno izobrazbo, saj jih vsako leto šolanje konča od deset do 15, a primanjkuje tistih, ki so pripravljeni delati v skokih. Trenerji, ki se odločijo za delo v skokih, v njih zdržijo sedem let. Težava je v tem, da so treningi med tednom večinoma popoldne in tudi ob koncih tedna niso doma. Ko mladi trenerji dobijo družine, se spremenijo prioritete. Težava ni v novih trenerjih, ampak kako jih zadržati. Nedvomno tako izgubimo kakšnega, ki je velik trenerski talent. V skokih ostanejo tisti, ki imajo ta šport radi in so maksimalno motivirani.
Ste zadovoljni s kontrolami na tekmah po norveškem škandalu na svetovnem prvenstvu 2025 v Trondheimu?
Kontrole so v redu. Ker so protokoli bolj jasni, je manjši vpliv človeškega dejavnika. V nekaj letih bomo prišli do takšne tehnologije, da človek za meritve tekmovalca sploh ne bo več potreben. Še vedno se zgodi kaj takega, kot je bila diskvalifikacija Nike Prevc zaradi prepustnosti dresa. Ne strinjam se, da tekmovalec prejme rumeni karton, čeprav je uporabljal material za dres, ki ima certifikat Fis. Še vedno moramo vse sami preverjati. Pogosto se zgodi, da moramo material zavreči, ker ni ustrez
Kolikšen je strošek za material za drese?
Sto evrov za en tekoči meter, za dres enega tekmovalca pa potrebujemo do 2,20 metra. To pomeni, da en dres z zadrgami in obrobami stane okrog 250 evrov, zraven pa je treba dodati še stroške dela.
Tekmovalci menda pogrešajo Robija Kranjca, ki je specialist za šivanje dresov, saj je mojster za aerodinamiko in je vseskozi iskal nove rešitve. V javnosti so se pojavile informacije, da po hudi poškodbi po padcu s kolesom nima nobenega odnosa s SZS. Kakšen je njegov status?
Vrata so mu odprta, kar sem mu povedal že nekajkrat. Ko bo začutil, da lahko nemoteno opravlja delo, ga bo nadaljeval, seveda, če bo to želel. Vsi ga pogrešajo. Kot letalec je imel aerodinamiko že v genih. Obenem je zelo neposreden, kar je zelo učinkovito pri tekmovalcih v razvoju, saj ga gledajo z velikimi očmi. Robi je dodana vrednost v sistemu slovenskih smučarskih skokov.
Lanska sezona je bila izjemno uspešna. Lahko Domen in Nika Prevc nadaljujeta prevlado?
Če bi dvomil, si ne zaslužim, da sedim na tem mestu. Oba sta dokazala, da sta vsak trenutek konkurenčna najboljšim na svetu. V minulih letih so bile sezone presežkov. Želimo si podobno sezono. Cilji so logično visoki. Da prideš do kolajne na svetovnem prvenstvu, si moraš samozavest zgraditi na tekmah svetovnega pokala.
Domen in Nika sezono začenjata z rumenin kartonom po diskvalifikacijah zaradi neustrezne opreme na poletnih tekmah. Kako boste preprečili, da ne prejmeta še drugega kartona, saj rdeči pomeni prepoved nastopa na naslednjem prizorišču?
Po poletnih diskvalifikacijah zaradi dresov smo znotraj panoge sprejeli protokol, kdaj je dres primeren, da gre iz šivalnice. Že v šivalnici se preveri več kot 20 točk. To še vedno ni zagotovilo, da je vse v redu, saj ni zagotovila, da bo ustrezen čez en teden na skakalnici. Še vedno niti mi niti Fis ne vemo, kako se materiali vedejo v nekaterih pogojih, obenem pa se tekmovalci spreminjajo. Trenerji, ki so zadolženi za drese – v moški Gašper Berlot in ženski Rok Juvančič –, morajo pred vsako tekmo vse preveriti. Veliko razliko lahko povzroči že dehidracija tekmovalca.
Avstrija ima pravico nastopa s sedmimi tekmovalci. Če Slovenija želi osvojiti pokal narodov, ki je še edina neosvojena lovorika v moških skokih, bo morala povečati število slovenskih tekmovalcev v svetovnem pokalu. Kaj Avstrijce dela boljše od Slovencev?
Trenutno so Avstrijci izjemno močni, pa ne le v svetovnem pokalu, ampak na vseh ravneh tekmovanj. Tako kot mi imajo tudi Avstrijci odlične pogoje za delo. Njihov adut je, da so vzpostavili šolo smučarskih skokov, ki jo začnejo razvijati zelo zgodaj. To obsega gibalno in tehnično pripravo. Že ko avstrijski skakalci pridejo na raven panožnih centrov, kakršnega imamo mi v Kranju, vsi skačejo na zelo podoben način. V večini držav je tako, da pri 14, 15 letih med 40 tekmovalci skače vsak malo drugače. Želim si, da bi podobno kot nogometna Barcelona prek nogometne akademije v vseh selekcijah igra po enakem modelu, imeli za vse skakalce enak način dela v naših skokih. To pomeni, da bi že pred prihodom v srednjo šolo v DPNC imeli vzpostavljen enak sistem dela za vse. Na vseh organih panoge smo sprejeli strategijo dela za naslednja štiri leta, v kateri je zelo natančno opisano, kako bomo do tega cilja prišli. To pomeni, da bi imeli enak način dela in spremljanja tekmovalcev že v zadnji triadi osnovne šole, torej sedmi, osmi in deveti razred, in ne šele v DPNC.
Kaj pomeni za slovenske smučarske skoke novi vetrovnik v Žirovnici?
Dodano vrednost. Trenutno ga uporabljajo le reprezentančne selekcije. Prej je bila le reprezentanca A dvakrat na leto na treningu v vetrovniku na Švedskem. Zdaj gredo člani reprezentance A v vetrovnik takrat, ko začutijo potrebo. Največja prednost je, da gredo testirat stvari v vetrovnik, pol ure pozneje pa so že na skakalnici v Planici ali Kranju. Pot je lahko tudi obratna, torej s skakalnice na testiranja v vetrovnik. V njem lahko testiraš stvari brez varnostnega tveganja. Na skakalnici to ni mogoče.
Pomemben adut je Peter Slatnar, ki je pravi inovator glede opreme.
Stalno predstavlja novosti, ki jih je toliko, da jim komaj sledim. Je dodana vrednost. S tujimi proizvajalci smuči, s katerimi zgledno sodelujemo, nikoli ne moremo stkati takšnega stika, kot ga lahko z domačim. Tekmovalec pride k Slatnarju in mu pove, na kakšen način želi, da čuti smuči, kako naj bodo narejene vezi … Ker je bil Slatnar skakalec in je tehničen tip človeka, razume vse in mu je popolnoma jasno, kaj mu želijo tekmovalci povedati.
Kaj se dogaja z nordijsko kombinacijo, ki je izpadla iz programa olimpijskih iger za leto 2030?
Eden izmed razlogov za izpad je bila slaba gledanost. Upamo, da se vrne v program za igre leta 2034. V ZDA bodo testirali nove formate tekmovanj, ki bi bili za gledalce veliko bolj zanimivi. V Sloveniji smo se odločili, da gremo naprej z nespremenjenim obsegom, bilo pa je nekaj menjav med trenerji. Prijetno sem bil presenečen ob slovenskih nastopih na poletnih tekmah. Ema Volavšek je zmagala v skupnem seštevku velike nagrade. Slovenci so pokazali napredek v tekaškem delu, kjer so bili po časih povsem v ospredju. Zima je nekaj drugega, saj poleti vsi tečejo na rolkah, kar pomeni, da imajo vsi enake pogoje. Pozimi sta pomembna kakovost in priprava smuči. Tudi za novo sezono smo se dogovorili, da bomo sodelovali s finsko reprezentanco, s katero so bili dvakrat na skupnih pripravah. Trenerji se veliko naučijo, pozimi bomo imeli tudi skupen servis.
Koliko je proračun skokov in nordijske kombinacije?
Okoli 3,7 milijona evrov, kar je približno toliko kot v lanski olimpijski sezoni.
Kaj pomeni izguba generalnega sponzorja Gorenja?
Najprej je bil šok. Dolgo smo se pogovarjali. Na ravni multinacionalke Hisense izstopajo iz športov, ki niso tako globalni. Z Gorenjem še vedno sodelujemo, le zneski so manjši.
Tekmovalci imajo zdaj lahko na glavah osebne sponzorje. Kako uspešni so pri pridobivanju pokroviteljev?
Vsi še nimajo sponzorjev na glavah. Tekmovalcem in tekmovalkam smo prepustili, da sami najdejo osebnega pokrovitelja, obenem pa smo jim ponudili pomoč pri iskanju. Imamo zelo kakovostno službo za marketing. Z iskanjem sponzorja nimajo težav najboljši in tisti, ki šele prihajajo, saj so poceni, ampak tisti, ki so v sredini.