Pričakovanja slovenske javnosti in slovenskih skakalcev pred prvo tekmo na srednji napravi na zimskih olimpijskih igrah so bila velika. Kako tudi ne, saj se slovenski orli letos na tekmah svetovnega pokala le na uvodni tekmi v Lillehammerju niso uvrstili na stopničke. Na vseh preostalih sta bila prisotna Domen Prevc in Anže Lanišek, nekajkrat celo skupaj. A že ob prihodu v prenovljeni center v Predazzu je bilo jasno, da se Slovencem obeta težek boj, saj visoka nadmorska višina in stalni veter v hrbet v prvi vrsti ne ustrezata Domnu Prevcu.
»Imam malo grenkega priokusa, saj sem si želel kolajno, a sedaj je, kot je. Treba je gledati naprej, iz skoka v skok skačem bolje. Že danes je mešana ekipna tekma in nova priložnost, kjer si predvsem želim, da zaradi sestre Nike ne bi delal napak. Na tej skakalnici zaradi položnega dela enostavno nimam povratnih občutkov v počepu. Sam imam rad bolj grobe skakalnice, kot je v Willingenu, kjer dobiš veliko več povratnih občutkov, ampak tako je. Forma se stopnjuje in treba je gledati naprej,« je po 6. mestu in svoji najboljši uvrstitvi na srednjih napravah v karieri povedal 26-letnik.
Med slovensko trojico na tekmi je samega sebe najbolj razočaral Anže Lanišek na 26. mestu. »Enostavno sem bil na tekmi brez poguma. Zatresel sem se, a ta razlog lahko iščem le pri sebi. Cel dan sem se počutil odlično, a nato se je zgodilo, kar se je. Ni konec sveta.« Timi Zajc je bil z 21. mestom v svojih trenutnih okvirih. »Nimam prave ideje, kako skočiti še nekaj metrov dlje, da bi se uvrstil v boj za kolajne.«
Kljub vsemu slovensko slavje
Slovenci so v izteku nemočno gledali boj za kolajne, po katerem je olimpijsko slavo pobral Nemec Philipp Raimund. Ta se je v finalnem skoku, ko je vodil po prvi seriji, moral soočiti tudi z nešportnim vedenjem poljskih navijačev, ki so neprimerno vzklikali, saj je bil takrat vodilni Poljak Kacper Tomasiak. Nemec je zdržal pritisk in osvojil naslov prvaka, Poljak se je moral zadovoljiti s srebrom, bron pa sta si razdelila Ren Nikaido iz Japonske in Švicar Gregor Deschwanden. »Boljšega razpleta si ne bi mogli želeti, saj se je podelilo več kolajn, kot je običajno, in so se več skakalcem uresničile sanje,« je razplet komentiral Domen Prevc.
Ravno ob dveh bronastih kolajnah pa je bilo tudi veliko slovenskega slavja. Od letošnje sezone je glavni trener Švice Bine Norčič. »V zadnjem obdobju nismo dobro vedeli, kaj se dogaja z našo formo. Še pred svetovnim prvenstvom v poletih smo v Planici trenirali zelo dobro. Nato pa smo naredili manjšo spremembo v opremi. Znižali smo mu malce podstavek na peti, da je imel več občutka v počepu. Na prvem treningu tukaj v Predazzu je začelo znova delovati in nato je le stopnjeval svoje skoke,« je bil nad svojim varovancem navdušen slovenski trener.
Glavni junak je serviser
A tudi prvi treningi v Predazzu niso nakazovali, da se bo Gregor Deschwanden boril za kolajne. Zato se je Bine Norčič odločil za še eno noro potezo. »Dan pred tekmo se je naš serviser (Bjorn Schneider, op. p.) odpeljal domov v Oberhof, kjer je imel pripravljene še ene povsem nove smuči, ki so nekoliko mehkejše. Razmišljali smo, da bi to v tem ozračju in vetru v hrbet lahko delovalo. Tako se je Bjorn v nedeljo peljal sedem ur v eno smer, da je prevzel smuči, in nemudoma ponoči še sedem ur nazaj. Vrnil se je zelo utrujen, a že v poskusni seriji smo videli, da zadeva drži vodo. Na koncu je uspelo. Očitno je Gregor potreboval nekaj takega, potreboval je reset. Na tekmi na skakalnici potem nismo veliko komunicirali, vse je delovalo,« je skrivnost razkril odlični slovenski trener, ki je bil sicer med sezono večkrat jezen na svojega najboljšega skakalca, ki višje od desetega mesta v tej sezoni še ni bil.
Binetu Norčiču je po razpletu zelo odleglo, saj je bil njegov varovanec osmoljenec prve serije, po kateri bi z daljavo moral biti vodilni, a se je žirija po njegovem skoku odločila znižati zaletišče. »Seveda mi to ni bilo všeč. A smo na to hitro pozabili. Že po ekipnem radiu tega nismo več omenjali in smo le rekli, da je na voljo še en skok. Sedaj je to že malce pozabljeno. Takoj ko je Gregor v drugi seriji pristal, smo vedeli, da bo to odličen rezultat, a razlike so bile zelo majhne. Pravzaprav je bil Robi Hrgota prvi, ki mi je rekel, da bo to dovolj za kolajno. On je bil nemudoma prepričan, jaz pa sem čakal vse do konca,« je povedal 44-letnik.
To je tista prava kolajna
Za Norčiča je to druga olimpijska kolajna v karieri v vlogi trenerja. Pred štirimi leti je bil še glavni trener ameriške ekipe, s katero je trenirala tudi kanadska, ki je osvojila bronasto ekipno kolajno na mešani tekmi v Pekingu. Norčič je v vmesnem obdobju deloval tudi na Norveškem, kjer se je lani vse zaključilo s škandalom, v katerega sam sicer ni bil vpleten. »Po vsem, kar se je dogajalo v moji karieri, je to res olajšanje. Dobivam čestitke z vseh strani, tudi od Norvežanov. Res je, da smo pred štirimi leti že osvojili kolajno, ampak po tej tukaj v Predazzu je občutek še veliko boljši. Pri tej doživljam res izjemne občutke. Predvsem zato, ker se je tako razpletlo po vsem, kar sem dejal že pred tem,« je zaključil presrečni slovenski trener na čelu Švice.