Pisal se je december 2020, ko so se nad slovensko zračno eskadriljo zgrinjali črni oblaki. Izjemni letalci na smučeh so na domačem svetovnem prvenstvu v poletih v Planici doživeli pravi polom, glede na sloves ekipe. Ob presenetljivem naslovu svetovnega prvaka Nemca Karla Geigerja je bil najboljši orel Anže Lanišek na 12. mestu. »Nekdo mora odgovarjati za rezultate,« je tedaj dejal Timi Zajc, ki si je zaradi tega prislužil suspenz, a tudi vodilnim pri Smučarski zvezi Slovenije (SZS) je bilo nekaj jasno. Tedanjega glavnega trenerja Gorazda Bertonclja je – najprej samo začasno – zamenjal ambiciozni Robert Hrgota.
Ekipa je praktično čez noč znova začela delovati na najvišjih obratih in prva nagrada je prišla na koronskem svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu, ko je Anže Lanišek osvojil tretje mesto na srednji napravi. »Morda celo najbolj zapostavljen rezultat v obdobju, odkar sem selektor,« se danes uspeha Domžalčana spominja Robert Hrgota, ki je ravno s tem uspehom dobil potrdilo, da lahko začne pisati svojo zgodbo, in odtlej se uspehi kar lepijo na slovensko vrsto.
Glavno je zaupanje
Slovenska skakalna flota vrhunec doživlja na začetku letošnje zime, ko je Domen Prevc ta hip z naskokom najboljši skakalec na svetu, z dvema zmagama se lahko pohvali tudi Anže Lanišek, tretji v skupnem seštevku, zelo stabilno formo kaže Timi Zajc. Da v slovenski izbrani vrsti vse deluje kot po tekočem traku, se je videlo tudi v Engelbergu, ko si je Robert Hrgota privoščil tekmovalni odmor, za krmilo pa je na terenu zagrabil Miran Zupančič.
Nekdanji smučarski skakalec, ki je v svoji karieri blestel predvsem v celinskem pokalu, se je strokovnemu štabu pridružil pred začetkom lanske sezone. Kar je bilo še eno jasno znamenje, da ekipa ne želi zaspati na lovorikah, ampak vedno stremi k napredku. Zagorjan je namreč prinesel izkušnje iz Finske, kjer je deloval pred tem. »Ključ je v zaupanju. Vsi v ekipi smo enakovredni. Tako sem v Engelbergu prevzel nalogo, ki jo navadno opravlja Robi (Hrgota, op. p.), Gašper Berlot je bil na mestu kot navadno, v Švico pa je z nami potoval še kondicijski trener Matjaž Polak, ki je na skakalnici dajal podatke o stanju vetra in delo opravil odlično,« je ekipno delo pohvalil Miran Zupančič.
Generacijska povezanost
Ob pogledu na slovenski strokovni štab je razlika v primerjavi z drugimi nacijami očitna predvsem v starosti. Pri SZS so leta 2020 nekoliko tvegali in namesto na izkušenega strokovnjaka stavili na mlade in ambiciozne ljudi, ki so bili željni dokazovanja. Osrednja slovenska strokovna trojica Hrgota, Zupančič in Berlot je v povprečju stara 36 let. »Ta generacijska podobnost je najverjetneje ena naših velikih prednosti. Odlično se poznamo, saj smo skupaj preživeli vse otroštvo kot tekmeci, sedaj pa zato odlično sodelujemo,« se te prednosti zaveda tudi 36-letni Zupančič. On je tisti, ki drži sredino v povprečni starosti, saj je Robert Hrgota eno leto starejši, Gašper Berlot pa leto mlajši.
Zupančič se spominja, da je bila to največja prednost v začetku lanske sezone, ko ekipi ni šlo tako po maslu, kot ji gre sedaj. »V strokovnem štabu smo vedno poskušali gledati pozitivno. Svojo prijateljsko energijo smo prenesli na fante in jih ne obremenjujemo s skrbmi, ki smo jih seveda imeli. Ko so rezultati tako dobri, kot so sedaj, je to seveda veliko lažje,« je začetek lanske in letošnje sezone med seboj primerjal vodja odprave v Engelbergu.
Posebna čast in odgovornost
Miran Zupančič je v švicarskih Alpah že lani nadomeščal Roberta Hrgoto in dejal, da je mahanje s slovensko zastavico zanj nekaj posebnega. Letos je bilo še toliko slajše, saj je Domen Prevc v soboto zmagal, v nedeljo pa dosegel drugo mesto. »To je zame resnično posebna čast in odgovornost,« razlaga Zasavec, ki svoje besede vedno podkrepi z dejanji.
Na trenerski tribuni je svoje varovance spuščal s silovitim zamahom. »Da bi le vsakemu posebej dodal še nekaj dodatne energije za boljši skok,« se je svojim zamahom smejal tudi sam, a hkrati takoj pripomnil: »Očitno imam to v sebi,« je še dejal, preden je odšel na skupinsko slikanje po uspešnem vikendu.
Še pred tem se je tudi moral spoprijeti z opazko, da se je ravno pod njegovim vodstvom končal izjemen niz sedmih zaporednih slovenskih zmag (dve Anže Lanišek in pet Domen Prevc). »Ne pozabimo, da je drugo mesto zares izjemen rezultat. Zmage se ne dogajajo vsak dan, Domen pa je skakal zares odlično v težkih razmerah. Kobajaši je bil tokrat boljši in mu je treba čestitati,« ostaja trdno na realnih tleh.
Znova se je dotaknil razlike med načinom dela, ki ga doživlja v slovenski ekipi, in delom, ki ga je opravljal pred tem na Finskem. »Že na Finskem smo delali zelo dobro, a Slovenija ima trenutno ene najboljših pogojev na svetu. Takoj ko sem prišel v ekipo, sem vedel, kaj je moja naloga. Ekipa deluje zares odlično. Sodelovanje med mojimi sodelavci in tekmovalci je izjemno. Vse je na resnično profesionalni ravni,« je nad svojim delom navdušen Miran Zupančič.