Leta 1992 je bil zastavonoša na odprtju olimpijskih iger v Albertvillu, kariero pa je končal že pri 24 letih. Uspešen je bil tudi v šolskih klopeh, saj je končal študij geografije in pridobil doktorski naziv. Po koncu športne kariere je bil direktor Smučarske zveze Slovenije, trenutno je direktor Zavoda za šport Republike Slovenije Planica.
Kakšni so vaši spomni na svetovno prvenstvo leta 1991 v Predazzu, ko ste nepričakovano osvojili zlato kolajno na veliki skakalnici, saj niste bili v ožjem krogu favoritov, a ste unovčili dobro formo.
Glede na uspeh je logično, da je mi je Predazzo eden najljubših krajev. Ker sem bil tedaj v dobri formi, je vse potekalo tako, kot smo si želeli. Obenem sem se v tem okolju vedno dobro počutil, saj so bili Italijani zelo gostoljubni v hotelu Montanara, kjer smo bivali. Hrana je bila odlična, za kosilo in večerjo sem si vzel veliko časa, da smo bili skupaj in se pogovarjali.
Kolikokrat se še spomnite na tekmo leta 1991?
Največkrat takrat, ko me o tem sprašujete novinarji. Sam pri sebi ne obujam spominov. Skoka, ki sta me pripeljala do kolajne, pogledam zelo redko. Enkrat so moji otroci želeli, da jim pokažem skoka, in sem moral kar brskati, da sem našel kaseto VHS s posnetkom, na kateri je bil tudi filmček, ki ga je o meni naredil režiser Vanja Valič. Ko gledam današnjo generacijo vrhunskih skakalcev, kako letijo in izkoriščajo hitrost, mi je skakanje iz mojega obdobja kar malo smešno.
Vaši vtisi o skakalnicah v Predazzu, na katerih ste tekmovali.
Ko sem eno leto pred svetovnim prvenstvom prišel na trening v Predazzo, sem hitro spoznal, kako sta obe skakalnici zahtevni. Sta posebni s položnim naletom in moral si biti v vrhunski formi, da si naredil dober skok. Zelo težko je bilo priti čez hrbtišče skakalnice. Dobro se spomin, da sem prvo leto skakal le okrog sto metrov daleč, pa sem bil že kar dober skakalec. Ko stvari pri meni niso delovale, je bila ta skakalnica zelo zahtevna.
Za olimpijske igre je skakalni center doživel popolno prenovo, a nekatere zakonitosti so ostale enake.
Vseh zakonitosti prenovljenih skakalnic še ne poznam, glede vetra pa ne bo sprememb. Po dolini Fiemme piha močan veter, ki je podnevi vzgonski, zvečer, ko zaide sonce, pa spremeni smer in piha v hrbet, kar tekmovanje naredi še veliko težje. Vpliv vetra je večji poleti kot pozimi. Tekme bodo zahtevne, kar pomeni, da bodo tekmovalci morali pokazati vse svoje znanje.
Kakšna je razlika med smučarskimi skoki v vaših časih in danes?
Kot noč in dan. Zdaj skakalci resnično letijo, saj s položajem telesa in tehniko leta izkoriščajo vzgon. Vse skupaj je povezano tudi s tehniko odskoka. Tega ne omogočajo le skakalni dresi, ampak tudi sistem vezi in čevljev. Sam sem le enkrat preizkusil novodobno vez, z njo lahko v zraku resnično kontroliraš smuči. V mojih časih smo menili, da imamo pod kontrolo, kaj se dogaja s smučmi v zraku, a zdaj vidim, da smo vse skupaj nadzorovali v manjši meri. Zdaj skakalci veliko lažje iščejo mejo možnega. Ob tem, da izkoriščajo vzgonski veter, ob dolgih poletih povečujejo hitrost v primerjavi s tisto, ki so jo dosegli na odskočni mizi. Ko jih gledam, neizmerno uživam.
Med vašo kariero je prišlo do revolucije v skokih, saj je paralelno držo smuči zamenjala škarjasta. Vi niste postali prijatelj z V-slogom.
To je bila smrtna obsodba moje generacije. Kar 80 odstotkov moje generacije se je moralo na novo učiti drže smuči. V nekaj letih nas je večina poniknila. Le redki so bili konstantno uspešni s škarjasto tehniko.
V karieri ste doživeli marsikaj. Kako ste doživeli odprtje olimpijskih iger v Albertvillu leta 1992, na katerem ste nosili slovensko zastavo?
Menim, da mi je ta čast pripadla, ker sem bil eno sezono prej svetovni prvak. Kolajno je imela tedaj tudi alpska smučarka Nataša Bokal. Nošenje zastave mi je bilo v veliko čast, a se nisem niti zavedal posebnosti trenutka, saj je bil to prvi nastop Slovenije kot samostojne države na olimpijskih igrah. Tedaj dolgo časa sploh nismo vedeli, ali bomo lahko nastopili že pod slovensko zastavo ali bomo morali še pod jugoslovansko. Šele s časovne razdalje dojemam, kako pomemben trenutek je bil to.
Leta 2018 v Pjongčangu ste bili vodja slovenske olimpijske reprezentance; takrat ste med hojo šepali zaradi operacije meniskusa.
Poškodba me je vsak dan manj motila. To je predvsem drugačna vloga, ki je zelo odgovorna in z veliko obveznostmi. Eno so protokolarne obveznosti, drugo pa je skrb, da bivanje in nastopanje reprezentance poteka po pravilih. Čeprav je bila odgovornost velika, je bila dobrodošla izkušnja, za katero sem zelo hvaležen, da sem jo doživel.
Vaša pričakovanja glede nastopa slovenskih skakalcev in skakalk v Predazzu?
So v takšni formi, da lahko gredo zelo samozavestni tudi na takšno tekmovanje, kot so olimpijske igre. Znajo dobro skočiti in to lahko prinese tudi zmage. Moja pričakovanja so, da bodo skakali tako dobro, kot znajo.
Ali ste ponosni, da ste bili med tistimi, ki so postavljali sedanji piramidni sistem smučarskih skokov v Sloveniji?
Temelji so bili postavljeni že prej. Pri nas je dozorel čas, da smo to, pa bom rekel v narekovajih, uzakonili v slovenski skakalni družini. Ne bom trdil, da je bilo lahko in samoumevno, da bodo ljudje to sprejeli čez noč. Očitno se je splačalo vztrajati. Nisem ponosen nase, ampak na ekipo, ki je verjela v to in delala za to, da sistem zaživi. Takšen način dela omogoča stalen pritok novih skakalcev, ki imajo že določeno raven znanja iz klubov.
Ob tem, da ste bili vrhunski športnik, ste študirali geografijo in imate tudi doktorat. Kako ste uskladili šport in študij?
Meni je bilo to logično. Dobro, da sem imel študij, za katerega sem bil zelo motiviran. Življenje je sestavljeno iz različnih obdobij, ne le iz športa. Ko sem končal tekmovalno obdobje, je bilo logično, da sem začel delovati na drugih področjih, kar mi je dalo širino. To, da sem ob skakanju tudi intenzivno študiral, je bilo super, saj sem imel neko vsebino in naloge, ki sem jih moral izpolnjevati. Bilo je dobrodošlo, saj mi je odpeljalo misli stran od skokov, da sem nato na trening in tekmo prišel svež in s čisto glavo. Študij je bil za čiščenje glave več kot dobrodošel.